Pediater: škodljivih posledic prekomerne rabe digitalnih naprav za zdrav razvoj otrok se premalo zavedamo
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Domovini smo že pisali o tem, da mnoge države prepovedujejo uporabo mobilnih telefonov v šolah in da se v Sloveniji pristojni še niso odločili za ta korak. Prav tako pa smo pisali, da je stroka glede škodljivosti nepravilne in prekomerne uporabe sodobnih tehnologij enotna.
V tokratnem članku vam predstavljamo izkušnje iz prakse. Za Domovino je spregovoril pediater Denis Baš, podpredsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega združenja zdravnikov.
Podatkih raziskave, ki je bila pred nekaj leti izvedena na slovenskem prostoru kaže, da Slovenija ni imuna na sodobne trende v zvezi z uporabo televizije, interneta, tablic, pametnih telefonov… Rezultati so pokazali, da otroci do 3 leta v povprečju namenijo kar 2 uri dnevno uporabi vseh medijev, od tega 70 minut odpade na gledanje zaslonov. Če prištejemo še čas, ko so v prostoru, kjer je prižgan televizor in so le pasivno izpostavljeni vsebinam, je številka višja skoraj za uro in pol dnevno.
Takšno preživljanje časa pa nosi posledice za zdrav in skladen razvoj otrok. Najbolj ranljiva skupina so otroci do drugega leta starosti, kjer ima uporaba teh tehnologij negativen vpliv na otrokov razvoj in okrni njegove potenciale. "Tudi starejše otroke in adolescente je potrebno naučiti varne rabe sodobnih tehnologij in jim omejiti čas, ki ga preživijo pred ekrani," še dodaja Baš.
"Ugotovljeno je, da je za zdrav razvoj zelo pomembna igra v prostoru, interakcija z drugimi otroki oziroma osebami, socialni stik in očesni kontakt. Otrok potrebuje čas za nestrukturirano igro in pridobivanje lastnih izkušenj. Vse to je pri uporabi televizije, tablic ali video igricah odsotno."
Posledice tega pa niso nedolžne. Kot pove Baš, lahko zaradi prekomerne uporabe sodobnih tehnologij in pomanjkanja igre in interakcije z drugimi otroki pride do kasnejšega in motenega govornega razvoja, slabših komunikacijskih in socialnih veščin, odkrenljive pozornosti, izbruhov jeze in agresije ter motenj spanja. "Poleg tega so otroci, ki prekomerno uporabljajo digitalne medije telesno manj aktivni, kar povzroča prekomerno telesno težo in debelost kar je dejavnik tveganja za številne kronične bolezni."
Med najstniki so pogoste so tudi razpoloženjske motnje, kot so anksioznost in depresija ter nespečnost. Določen odstotek najstnikov pa je tudi odvisen od igranja video igric in družbenih omrežij, kar predstavlja veliko težavo in zahteva nujno zdravljenje.
Na Ministrstvu za zdravje podpirajo projekte, ki javnost opozarjajo na varno rabo spleta, razlaga Baš, a dodaja, da "se po mojem mnenju v celoti ne zaveda razsežnosti problema in bo, upam, prisluhnila stroki ter tudi s finančnimi sredstvi podprla naša prizadevanja." Pri tem je ključno, da se začne sistemsko odkrivati otroke, ki so izpostavljeni prekomerni rabi teh tehnologij in jim tudi pravočasno pomagati. "Tudi v naših razvojnih ambulantah se na žalost v zadnjih letih čedalje pogosteje srečujejo z otroki s primanjkljaji v razvoju, ki so posledica prekomerne uporabe tablic in pametnih telefonov."
Sama zakonska prepoved uporabe telefonov v šolah pa ne bo prinesla želenih uspehov, je prepričan Baš, ki pa kljub temu vse premike v to smer podpira. "Pediatri zagotovo podpiramo ukrepe, ki prepovedujejo uporabo pametnih telefonov v šolah, vrtcih ali drugih izobraževalnih ustanovah za osebno rabo (klici, družbena omrežja), nismo pa proti uporabi sodobnih medijev v teh ustanovah za potrebe izobraževanja."
Kot je za domovino povedal Baš, so starši, ki sami preživijo veliko časa pred ekrani bistveno manj kritični in svoje otroke v večji meri izpostavljajo tem medijem. "V praksi opazimo, da postane pametni telefon in vsebine na njem v pomoč staršem pri umirjanju in hranjenju otrok. To je v starosti 5 ali 6 mesecev. S tem se starši nehote ujamejo v past," je prepričan Baš.
V pomoč staršem Združenje pediatrov pripravlja smernice, ki bodo praktična navodila z okvirnimi časovnimi omejitvami glede na starostno obdobje, nekaj osnovnih pravil, kako naj uporabljajo sodobne tehnologije in kateri so tisti znaki pri otroku, ki kažejo na prekomerno rabo in terjajo ustrezno strokovno pomoč.
V tokratnem članku vam predstavljamo izkušnje iz prakse. Za Domovino je spregovoril pediater Denis Baš, podpredsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega združenja zdravnikov.
Podatkih raziskave, ki je bila pred nekaj leti izvedena na slovenskem prostoru kaže, da Slovenija ni imuna na sodobne trende v zvezi z uporabo televizije, interneta, tablic, pametnih telefonov… Rezultati so pokazali, da otroci do 3 leta v povprečju namenijo kar 2 uri dnevno uporabi vseh medijev, od tega 70 minut odpade na gledanje zaslonov. Če prištejemo še čas, ko so v prostoru, kjer je prižgan televizor in so le pasivno izpostavljeni vsebinam, je številka višja skoraj za uro in pol dnevno.
Takšno preživljanje časa pa nosi posledice za zdrav in skladen razvoj otrok. Najbolj ranljiva skupina so otroci do drugega leta starosti, kjer ima uporaba teh tehnologij negativen vpliv na otrokov razvoj in okrni njegove potenciale. "Tudi starejše otroke in adolescente je potrebno naučiti varne rabe sodobnih tehnologij in jim omejiti čas, ki ga preživijo pred ekrani," še dodaja Baš.
Posledice prekomerne rabe sodobnih tehnologij so resen javnozdravstveni problem
"Ugotovljeno je, da je za zdrav razvoj zelo pomembna igra v prostoru, interakcija z drugimi otroki oziroma osebami, socialni stik in očesni kontakt. Otrok potrebuje čas za nestrukturirano igro in pridobivanje lastnih izkušenj. Vse to je pri uporabi televizije, tablic ali video igricah odsotno."
Posledice tega pa niso nedolžne. Kot pove Baš, lahko zaradi prekomerne uporabe sodobnih tehnologij in pomanjkanja igre in interakcije z drugimi otroki pride do kasnejšega in motenega govornega razvoja, slabših komunikacijskih in socialnih veščin, odkrenljive pozornosti, izbruhov jeze in agresije ter motenj spanja. "Poleg tega so otroci, ki prekomerno uporabljajo digitalne medije telesno manj aktivni, kar povzroča prekomerno telesno težo in debelost kar je dejavnik tveganja za številne kronične bolezni."
Med najstniki so pogoste so tudi razpoloženjske motnje, kot so anksioznost in depresija ter nespečnost. Določen odstotek najstnikov pa je tudi odvisen od igranja video igric in družbenih omrežij, kar predstavlja veliko težavo in zahteva nujno zdravljenje.
Pristojne državne institucije bi lahko naredile več
Na Ministrstvu za zdravje podpirajo projekte, ki javnost opozarjajo na varno rabo spleta, razlaga Baš, a dodaja, da "se po mojem mnenju v celoti ne zaveda razsežnosti problema in bo, upam, prisluhnila stroki ter tudi s finančnimi sredstvi podprla naša prizadevanja." Pri tem je ključno, da se začne sistemsko odkrivati otroke, ki so izpostavljeni prekomerni rabi teh tehnologij in jim tudi pravočasno pomagati. "Tudi v naših razvojnih ambulantah se na žalost v zadnjih letih čedalje pogosteje srečujejo z otroki s primanjkljaji v razvoju, ki so posledica prekomerne uporabe tablic in pametnih telefonov."
Sama zakonska prepoved uporabe telefonov v šolah pa ne bo prinesla želenih uspehov, je prepričan Baš, ki pa kljub temu vse premike v to smer podpira. "Pediatri zagotovo podpiramo ukrepe, ki prepovedujejo uporabo pametnih telefonov v šolah, vrtcih ali drugih izobraževalnih ustanovah za osebno rabo (klici, družbena omrežja), nismo pa proti uporabi sodobnih medijev v teh ustanovah za potrebe izobraževanja."
Ključno je opolnomočenje staršev
Kot je za domovino povedal Baš, so starši, ki sami preživijo veliko časa pred ekrani bistveno manj kritični in svoje otroke v večji meri izpostavljajo tem medijem. "V praksi opazimo, da postane pametni telefon in vsebine na njem v pomoč staršem pri umirjanju in hranjenju otrok. To je v starosti 5 ali 6 mesecev. S tem se starši nehote ujamejo v past," je prepričan Baš.
V pomoč staršem Združenje pediatrov pripravlja smernice, ki bodo praktična navodila z okvirnimi časovnimi omejitvami glede na starostno obdobje, nekaj osnovnih pravil, kako naj uporabljajo sodobne tehnologije in kateri so tisti znaki pri otroku, ki kažejo na prekomerno rabo in terjajo ustrezno strokovno pomoč.
Spremljajte našo serijo člankov o škodljivi rabi mobilnih telefonov v šolah – na tej povezavi
Zadnje objave
Vojna zvezd - je Luna ameriška, kitajska ali pripada celotnemu človeštvu?
4. 11. 2024 ob 6:00
Kako lahko zaščitimo otroke, mlade, sebe in (ranljive) odrasle pred zlorabami?
3. 11. 2024 ob 18:00
Film: Pri belem dnevu
3. 11. 2024 ob 15:00
Muzej na prostem Rogatec: vsaka zgodba prinaša svoje sporočilo
3. 11. 2024 ob 12:00
Tortelini s parmezanovo kremo in špinačo
3. 11. 2024 ob 9:00
Diplomacija po slovensko
3. 11. 2024 ob 6:00
Pogum in drznost neizkušenih avstrijskih vojakov (18. del)
2. 11. 2024 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako lahko zaščitimo otroke, mlade, sebe in (ranljive) odrasle pred zlorabami?
3. 11. 2024 ob 18:00
Film: Pri belem dnevu
3. 11. 2024 ob 15:00
Muzej na prostem Rogatec: vsaka zgodba prinaša svoje sporočilo
3. 11. 2024 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
NOV
04
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
NOV
09
NOV
09
21. Ljubljanska vinska pot (Martinovanje)
10:00 - 17:00
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
1 komentar
Alojzij Pezdir
Starši, ki že v najzgodnejšem obdobju rasti, duševnega, čustvenega in intelektualnega razvoja svojega otroka nadomeščajo nenadomestljivo lastno vlogo prvega vzgojitelja, zgleda in prve avtoritete s pogrošnimi, zapeljivimi in goljufivimi digitalnimi napravami ter dražljivimi spletnimi povezavami in omrežji, se bi morali zavedati, da se enkrat izgubljeno v vzgoji otroka nikoli več ne (po)vrne.
Ter da je nevarnost težko ozdravljive zasvojenosti z digitalnimi napravami in neskončno ponudbo čarobnih spletnih vab v najzgodnejšem obdobju otrokovega razvoja ob malobrižnosti in neodgovornosti staršev in drugih odraslih mnogo hujša in življenjsko usodnejša od denimo zasvojenosti z alkoholom, tobakom in drugimi sredstvi omame in pozabe, pred katerimi so otroci vsaj v najzgodnejši dobi razvoja v večini odgovornih družin vendarle še zavarovani.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.