Pavle Ravnohrib: Besen odziv in ves cirkus je zato, ker javne televizije ne bodo dali iz rok nikoli

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Pavle Ravnohrib je priznani slovenski igralec, ki zase pravi, da je deklariran katoličan in domoljub. Številni ga poleg mnogih igralskih in gledaliških vlog – med najslavnejšimi je gotovo vloga Prešerna – poznajo po 22-letnem vodenju oddaje Male sive celice na TV Slovenija. A odkar so ga na RTV Slovenija "odrezali" zaradi, kot pravi, njegovega svetovnega nazora, ki se je razlikoval od večine, so mu vrata v hišo javne RTV zaprta. 

Ker prekinitev njegovega sodelovanja z RTV Slovenija spominja na prekinitev sodelovanja iste hiše z Marcelom Štefančičem, le da se zanj kolegi niso javno zavzeli, ker je Ravnohrib na lastni koži občutil cenzuro javne radiotelevizije in ima v stanje na njej dolgoleten vpogled, smo ob stavki zaposlenih na RTV Slovenija, poskusih "depolitizacije" hiše in njenih največjih težavah in izzivih v prvem delu intervjuja s sogovornikom brez dlake na jeziku govorili predvsem o naši javni radioteleviziji.

V ponedeljek je na RTV Slovenija potekala stavka, v kateri so zaposleni zahtevali novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. Kako neodvisna in pluralna je RTV po vaši oceni in izkušnjah?  

RTV ni neodvisna niti pluralna. Zametki pluralnosti so se pokazali v času te vlade, ko je nekaj novinarjev na nekatere družbene dogodke in glorificirano preteklost od l. 1941 naprej podalo drugačno, ampak zelo argumentirano mnenje. Ampak ker si RTV Slovenija lasti izključno ena politična opcija, je cel halo, če nekdo kaj pove kaj drugače.

Gre za medij, ki je »njihova lastnina« in ga obvladuje tranzicijska levica oz. globoka država. In ti t. i. neodvisni in avtonomni novinarji niso čisto nič drugega kot eksponenti globoke države oz. tranzicijske levice. Niso samostojni in raziskovalni novinarji, ampak delajo to, kar jim samocenzura dovoli ali kar jim je naročeno; koga umazati, koga glorificirati, kaj izpostaviti in kaj prikriti.

Kaj je po vaši oceni ključni problem RTV? 

To, da je to javna televizija, ki pa to ni. Plačujemo jo vsi, ki imamo elektriko; jaz bi plačevanje že zdavnaj odpovedal, a ga ne morem, ker bi se sicer vrnil v srednji vek.

Ampak če je to javna televizija, potem mora vsaj minimalno zadostiti tudi potrebam mene, ki mislim drugače, kot misli vodstvo RTV – ne to v zadnjih mesecih, ampak odkar si je ena opcija javni servis prilastila. V njihovih glavah je, da so lahko na oblasti od l. 1945 samo oni, da lahko samo oni pišejo, da so samo oni avtonomni in neodvisni ... Kar pa je seveda daleč od resnice. Njihov interes je, da prek javnega servisa obvladujejo in ustvarjajo javno mnenje.

Kot javna televizija bi morali zadovoljiti tiste, ki mislijo tako kot oni, tiste, ki mislijo podobno kot jaz, in tiste, ki tudi nič ne mislijo v to smer. Za slednje naj imajo kuharske oddaje, vesele zgodbe, ples pri opoldanskem soncu, ples v dežju, ples ponoči … Trenutno je RTV Slovenija javna samo v tem, da jo vsi plačujemo.

Kako torej zgraditi resnično javno televizijo?

Predvsem bi poudaril, da je zame to tehnični problem, v Sloveniji je pa to ideološki problem. Zglede imamo po Evropi. V dobi padca komunizma so številne države javno televizijo vsaj približale optimalnim standardom tako, da so jo povsem reformirale. Treba je čim bolj odrezati vse ideologije, ne samo njihovo skrajno levo, ampak tudi tisto, za katero oni mislijo, da je desna.

Potreba je po neke vrste politični higieni. Kot zgled bi dal slovenski program Radia Trst, kjer zelo občutljivo in pretehtano poročajo o stališčih raznih političnih opcij. Predvsem pa, tako kot so naredili Čehi, morali bi uvesti čim več kulturnega in dokumentarnega programa in čim manj informativnega programa, še posebej brez njihovih ideoloških komentarjev. Informativni program bi bilo po mojem mnenju treba skrčiti na agencijske novice.

Podobno, kot na primer dela Radio Ognjišče, ki je sicer katoliški radio, od katerega bi pričakoval, da ima tudi informativni program zastavljen bolj katoliško. A v primerjavi z Radiom Slovenija ali Televizijo Slovenija je njihov informativni program zelo objektiven.

Kje se vi informirate?

Televizije ne gledam, tudi TV Slovenija, ki jo plačujem, ne. Niti njihovega radia. Večinoma poslušam Radio Ognjišče, in ker veliko potujem, predvsem lokalne radijske postaje. Če sem na Primorskem, kjer sem zelo veliko, poslušam Radio Trst. Sploh pa me aktualne politične informacije ne zanimajo, zanima me, kdo je tisti, ki vleče niti. Aktualna politika je samo eksponent nekih sil, ki so zakrite v ozadju.

Večinoma berem in gledam različne tuje medije, tudi hrvaške. Hrvati imajo nekaj izjemnih intelektualcev in zgodovinarjev. Prek njihovih razmišljanj ugotavljam, kako politika dejansko funkcionira. Pri nas spremljam nekaj političnih analitikov in publicistov, ki jih spoštujem.
Če bi RTV Slovenija vsaj v minimumu zadoščala interesom vseh, ki jo plačujejo – pa čeprav je to vedno težko – potem bi zagovarjal, da ta prispevek obstane.

Kako gledate na zopet vzniklo, a že večkrat prebujeno pobudo o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka?  

Če bi RTV Slovenija vsaj v minimumu zadoščala interesom vseh, ki jo plačujejo – pa čeprav je to vedno težko – potem bi zagovarjal, da ta prispevek obstane. Produkcija je namreč draga. Še posebej na RTV SLO, kjer je nekje trikrat več zaposlenih, kot bi jih moralo biti … Če bi bila to privatna ustanova, bi se število kar močno skrčilo.

A kar jaz vem o stanju na RTV, je povedano v pretekliku. Tam namreč nisem bil že šest let. Ko so me leta 2016 odrezali, sem zanje postal »persona non grata«. In od tedaj mi ni bilo dano sodelovati s tem javnim servisom. Kadarkoli so me povabili k sodelovanju, so urednice in uredniki zmeraj prižgali rdečo luč, da »tega pa ne«. Vsi tisti publicisti, zgodovinarji, novinarji, ki razmišljajo nekoliko drugače, so cenzurirani. Pluralnost je pod strogo kontrolo. Ampak ker večinoma vsi precej podobno razmišljajo, to ni problem.

Težko je ustvarjati program, kjer odrežeš ideologijo, če imaš kader tako ideološko opredeljen …

Ja, v Sloveniji je to zelo težko, ker brez ideologije ni ničesar. A zopet poudarjam; v statutu jim piše, da skrbijo za slovensko kulturo. Ampak ker je sedaj kompletna politična opcija v službi globalizma, je tisto, kar je slovensko, treba prečrtati. Globalizem uničuje evropske nacionalne kulture in tudi evropske nacionalne države.

Pravite, da bi moral biti predvsem informativni program nepolitičen, agencijski – a vas so »odrezali« ravno iz nepolitičnega dela programa. Tudi sedaj so bili najglasnejši predvsem v informativnem programu, na MMC in televiziji, medtem ko drugje deluje bolj zatišno. A vi ste bili prav iz neinformativnega dela programa …

Iz lastnih izkušenj vem, kaj se v javnem prostoru dogaja z ljudmi, ki razmišljajo podobno kot jaz oz. izhajajo iz podobnega družbenega okolja. Več ali manj so jim vrata povsod zaprta. To je ta prikrita cenzura, ki je ljudje ne opazijo, sam kot medijski človek pa jo. Poglejte samo izbor gostov v različnih razvedrilnih oddajah na Televiziji Slovenija ali pa neobjavljeni seznam tistih, ki na javni televiziji niso dobrodošli. Meni so bila vrata zadnjih šest let zaprta, za kar imam dokaze. V tem času sem sodeloval le v eni pogovorni oddaji, pa še to zato, ker je bil božični čas in voditeljica ni želela gostiti t. i. virtualnega umetnika.

Oddaja Male sive celice, ki sem jo vodil, je bila v okviru mladinske redakcije. Vodil sem jo skrajno profesionalno. Sem se pa javno deklariral kot kristjan in tudi večkrat povedal, da sta moj duhovni vzor Frančišek Asiški in mati Terezija. Normalno, da ne bodo trpeli takega voditelja, ki je lahko mladim vzor, javno pa pove, da hodi v cerkev …

Rekli ste, da je v statutu RTV ohranjanje slovenske kulture – kako gre to skupaj z demoniziranjem tradicionalne družine, domoljubja in krščanskega etosa, če vemo, da je to tisto, na čemer temelji slovenski narod?

Izkoriščajo javno televizijo, in to na prikrit način. Mnogi se niti ne zavedajo – rečejo ja, saj imamo verski program. Seveda – verski program je zato, da določenim družbenim skupinam zaprejo usta, vse ostalo je pa tako, kot je.

Poglejte primer Hrvaške; HDZ razglaša neke tradicionalne vrednote, v bistvu je pa najbolj globalistična stranka, kar je mogoče. Uničuje hrvaško državo in narod. A ljudje tega pač ne vidijo.

Sodelovanje z vami so na RTV Slovenija prekinili, ko ste sodelovali v oglasu kampanje proti družinskemu zakoniku leta 2015 po 22 letih vodenja Malih sivih celic in sodelovanja v številnih oddajah. Letos na RTV niso podaljšali sodelovanja z Marcelom Štefančičem, čemur so sledili prispevki v mnogih medijih, protest in deloma tudi stavka, česar ob prekinitvi sodelovanja z vami nismo videli. Čemu pripisujete tako različen odziv kolektiva na zelo podobno situacijo? 

Tukaj sta dva problema. Prvi je v tem, da v tej t. i. demokraciji, kot sem dejal, velja precej globoka cenzura. Rezultat te cenzure je moj »odstrel«. V javnosti je prevladovalo napačno mnenje, da so me na RTV odrezali zaradi zanje tako spornega oglasa v kampanji proti družinskemu zakoniku. Iz zanesljivih virov pa sem izvedel, da je bil moj »odstrel« pripravljen že leto prej. Omenjeni oglas je bil samo kaplja čez rob in je pri vodstvu RTV povzročil pravo histerijo. V oglasu ne vidim nobene spornosti, ker je sama RTV že leto prej v svojih programih demonizirala vse, kar je tradicionalnega in predvsem tradicionalno družino. Propaganda za sprejetje takega zakona, ki je potem na referendumu padel, je gledala iz vseh por javne televizije, ki je bila najmanj objektivna. A mene so odrezali izključno zaradi mojega svetovnega nazora.
Sem deklariran katoličan, izhajam iz krščanskega etosa in sem domoljub. Tega v teh časih ni ravno pametno razglašati.

Sem deklariran katoličan, izhajam iz krščanskega etosa in sem domoljub. Tega v teh časih ni ravno pametno razglašati. Poleg tega se sam, čeprav me tlačijo v različne politične opcije, politično ne opredeljujem. Nihče me ni zaščitil, ker sem neke vrste samotni strelec. Niti nisem pričakoval nobene zaščite. Popolnoma jasno mi je bilo, da me bodo »odrezali«, za Marcela Štefančiča pa ne morem reči, da ni del tega ideološkega sklopa, ki je zagnal medije in organiziral to stavko.

Več kot 80 % slovenskih medijev je levo orientiranih. Mogoče je tistih, ki so orientirani desno, kakih 15 %. In če vzamemo  v ozir, da so mediji samo agitatorji neke politike, ki zase misli, da je edina zveličavna, edina, ki lahko vlada v tej državi, potem je popolnoma jasno, da me niso zaščitili, Marcela pa so.

Kaj torej narediti za izboljšanje stanja, če se stvari delajo na ta način?

Tu bodo velike težave. Zame bi bilo to tehnično vprašanje, to se pravi spraviti čim več ideologije iz RTV Slovenija. Če gre za skrb za slovensko kulturo in jezik, naj tudi v dokumentarnem programu govorijo o tistih dogodkih in ljudeh, ki so zaznamovali obstoj slovenskega naroda, kot to vestno počnejo na Radiu Trst. Ne pa da je vse sfrizirano na njihov ideološki nabor. Predvsem pa – ko sem bil še na RTV, je bil dokumentarni program od l. 1941–1945 predstavljen, kot ga vidi t. i. uradna zgodovina, ki pa je mnogokrat popolnoma falsificirana.

Govorila sva o pristranskosti in agitiranju za eno politično opcijo … a RTV Slovenija se sooča tudi z velikim padcem zaupanja, morda prav tako povezanim z opisanimi problemi. Kako to zaupanje dvigniti? 

Ne vem, nimam čarobne paličice. Po mojem mnenju je rešitev v tem, da javna radiotelevizija resnično postane pluralna in zares javna, kar je tudi v njenem imenu. A če ljudje sami povedo, da RTV ne podpirajo, se tudi jaz postavim na stališče, da je treba ukiniti obvezni RTV prispevek in naj uvedejo formo naročnine in plačanih vsebin. V tem primeru gre namreč za zavajanje, da je televizija javna. In v tem je glavni problem.

A stavka, besen odziv režimskih medijev in ves cirkus je prav zato, ker javne televizije ne bodo dali iz rok nikoli. Ker predvsem prek javne televizije ohranjajo nek videz javnosti. Kot je rekla tudi moja pokojna mama; če so to povedali na televiziji, nekaj bo pa že res. Apolitični del ljudi, ki so jih letos zvabili na volitve, niti ne ve, za kaj gre. So pač šli na Facebook in Instagram, sledili mnenjskim voditeljem, ki ljudem prodajajo tudi tisto, česar ne potrebujejo, in so pač šli na volitve, tudi če niso vedeli, za kaj je šlo. Slovenska demokracija je dokaj nezrela, če se je že četrtič ali petič zgodilo, da so volivci izvolili isto vsebino, tj. globoko državo oz. tranzicijsko levico, le da je bila ta v drugačni embalaži. To je never ending story.

V naslednjem mandatu bo verjetno rejting te zmagovalne stranke dokaj padel, a prišel bo nek nov obraz in ljudje ga bodo spet volili, s tem da se bo sedaj ves mandat te vlade demoniziralo nasprotno politično opcijo.

Zelo uspešni in pošteni podjetniki so bili zelo kritični do ekonomskega dela koalicijske pogodbe nove vlade. In takoj so jih začeli v režimskih medijih demonizirati v jeziku in načinu boljševikov izpred 100 let, češ da so gnili kapitalisti. V resnici pa so to izjemno uspešni, sposobni in pošteni ljudje, ki s svojimi izdelki konkurirajo na krutem svetovnem trgu, omogočajo delo in dajejo kruh številnim delavcem ter njihovim družinam in v proračun prispevajo kar čedne vsote denarja. Niti z besedo pa v teh medijih niso omenili svojih gospodarjev, bogatunov, ki so do svojega enormnega premoženja prišli v časih tranzicije, mnogokrat tudi na zelo sumljiv način.
Zelo uspešni in pošteni podjetniki so bili zelo kritični do ekonomskega dela koalicijske pogodbe nove vlade. In takoj so jih začeli v režimskih medijih demonizirati v jeziku in načinu boljševikov izpred 100 let, češ da so gnili kapitalisti.

Kako komentirate izpoved televizijske voditeljice na TV Slovenija Andreje Gregorič, ki je spregovorila o plazu zmerjanja, posmeha in prezira, ki ga je deležna, odkar sodeluje pri pripravi informativne oddaje pod večini nevšečnim vodstvom? Se morda v njeni izpovedi tudi prepoznate?

Izjemno pogumna gospa! Na videz mali ljudje, ki delajo velike korake. Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače. In ona to razume dobesedno. Kje so zdaj njeni kolegi, ki zagovarjajo avtonomnost, ne podprejo pa njene avtonomne drže?

Tisti, ki znamo besedila brati med vrsticami, smo takoj zaznali pomenljiv podatek, da je gospa končala katoliško gimnazijo v Vipavi. Se more zgoditi še kaj hujšega? Ukiniti vse privatne izobraževale ustanove, predvsem katoliške, pa bo depolitizacija družbe najmanjši problem.

Na tem primeru se vidi, kako je režimski del medijev odlično organiziran v blatenju vseh, ki mislijo drugače. Z vsemi plačanci, ki neusmiljeno blatijo in grozijo "nepravovernim" na različnih družbenih omrežjih. Glavo pokonci, gospa Andreja! Zaradi vas in vam podobnim je svet bolj prijazen!

V drugem delu intervjuja smo šli nekoliko bolj v kulturne vode; pogledali na stanje kulture pod Vaskom Simonitijem in pričakovanja g. Ravnohriba pod ministrico iz Levice, dotaknili smo se širšega stanja kulture in ohranjanja slovenske kulture v času, ko globalizem spodbuja multikulturnost, pa tudi igralčevih pričakovanj pod vlado, ki jo vodi Svoboda. Poglejte:

Kultura, šolstvo in mediji so glavno orodje agende, ki se ta čas manifestira v celotni Evropi

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike