Pakistanski prelat pravi, da je treba ob bližajočih se volitvah razveljaviti zakone o bogokletju. Dvomi v pravičnost volitev v zraku

Protesti v Pakistanu zaradi sežiga Korana na Švedskem (Foto: Profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK

Pred parlamentarnimi volitvami v drugi največji muslimanski državi na svetu, ki bodo 8. februarja, predsednik Katoliške škofovske konference Pakistana zahteva spoštovanje verskih manjšin in razveljavitev zakonov o bogokletju. Trenutno ni povsem jasno, ali bo glasovanje 8. februarja dejansko potekalo, saj je pakistanski senat potrdil ukrep za preložitev glasovanja, pri čemer se je skliceval na prevladujoče varnostne razmere in hladno vreme.

V južnoazijski državi z 241 milijoni prebivalcev že nekaj časa vladajo politični in gospodarski pretresi, zdaj pa se večina odloča med Pakistansko muslimansko ligo, ki jo vodi nekdanji predsednik vlade Navaz Šarif, in Pakistansko ljudsko stranko, ki jo vodi nekdanji zunanji minister Bilawal Bhutto Zadari.

Škof Samson Shukardin iz Hyderabada, predsednik Pakistanske katoliške škofovske konference, je za Crux povedal, da bi lahko kristjani, čeprav predstavljajo manj kot dva odstotka nacionalnega prebivalstva, pomembno vplivali na izid volitev.

Kristjani izločeni iz političnega življenja

»Volitve so predvidene za 8. februar in ne pričakujemo ničesar novega,« je dejal Shukardin. »Vendar bi morali biti kristjani izvoljeni, ne izbrani, saj 'izbrani' pomeni neke vrste suženjstvo, morali bi biti izvoljeni na podlagi lastnih zaslug,« je dejal in se pri tem skliceval na dolgoletno pritožbo pakistanskih manjšinskih skupnosti, da so izključene iz političnega življenja.

»Zahtevamo dvojno glasovanje, kar pomeni glasovanje za našega posameznega kandidata in glasovanje za stranko,« je dejal Šukardin. »V približno 15–20 krajih je delež kristjanov bistveno višji in to bi lahko spremenilo glasovanje.« Poleg tega je Šukardin trdil, da bi morala biti skrb verskih manjšin v Pakistanu del volilne platforme.

»Manjšine bi bilo treba spoštovati, odpraviti bi bilo treba diskriminatorne politike, dosledno uporabljati domače zakone, ki varujejo človekove pravice in preprečujejo družbeno diskriminacijo, ter razveljaviti zakone o bogoskrunstvu,« je dejal. Pakistanski zakoni o bogokletju so med najbolj spornimi na svetu, saj jih kritiki obtožujejo, da se pogosto uporabljajo za nadlegovanje in ustrahovanje verskih manjšin. Pogosto omenjen primer je Asia Bibbi, nepismena katoličanka, ki je po obtožbi bogokletja leta 2010 skoraj desetletje preživela v smrtni celici in je bila nazadnje prisiljena poiskati zatočišče v Kanadi.

Poleg tega je Šukardin dejal, da bi morali kandidati na pakistanskih volitvah upoštevati skrbi mladih v državi. »Naši mladi nimajo prihodnosti, nimajo glasu, njihove želje niso upoštevane, na zvezni in pokrajinski ravni so deležni le simbolizma,« je povedal. »Medtem ko vlada prisluhne, se v praksi ne zgodi nič,« je dejal 62-letni Šukardin.

Manipulacija volitev

Nekdanji predsednik vlade je v zaporu. Volilni organi se ukvarjajo s tem, da kandidatom njegove stranke preprečujejo nastop na volitvah. Nekdanji predsednik vlade, ki je bil prej zaprt in nato v izgnanstvu, se je zdaj vrnil, saj so bili primeri proti njemu umaknjeni.

Manj kot mesec dni pred dvanajstimi splošnimi volitvami v Pakistanu, ki bodo 8. februarja, se med analitiki in delom političnega razreda krepi zaskrbljenost, da bi se lahko prihajajoče glasovanje uvrstilo v sam vrh seznama najbolj zmanipuliranih glasovanj celo na negotovi demokratični poti te države.

Kritiki opozarjajo, da je zatiranje državnih organov proti stranki Pakistan Tehreek-e-Insaf (PTI) in njenemu karizmatičnemu voditelju Imranu Khanu dokaz za razširjene manipulacije, ki bi nekdanjemu predsedniku vlade in njegovi stranki lahko preprečile pošteno tekmovanje. Khan, ki je leta 1992 kot kapetan kriketa popeljal Pakistan do zmage na svetovnem prvenstvu, je od avgusta 2023 v zaporu, kjer mu grozi več obtožb, med drugim korupcije, razkrivanja državnih skrivnosti in napadov njegovih podpornikov na vojaške objekte. Vse obtožbe je zanikal.

Veliko voditeljev njegove stranke je izstopilo iz PTI, očitno pod prisilo. Številni med njimi so trenutno v ilegali, da bi se izognili aretaciji, drugi pa so prestopili in se pridružili konkurenčnim političnim strankam. Pakistanska volilna komisija (ECP), nadzorni organ za volitve, je zavrnila kandidature več kandidatov PTI, vključno s samim Khanom. Khan je bil prejšnji mesec zaradi zaporne kazni prisiljen zapustiti mesto predsednika svoje stranke. Za novega vodjo je bil imenovan Gohar Ali Khan, razmeroma neznani odvetnik, ki se je stranki pridružil pred manj kot tremi leti. Stranka PTI se bori tudi za ohranitev svojega ikoničnega simbola, palice za kriket, med pravno bitko z ECP na vrhovnem sodišču države.

Zgodovina zamer

Toda Šarif in njegova Pakistanska muslimanska liga Nawaz (PML-N) sta bila žrtev po mnenju mnogih nepoštenih volitev leta 2018, potem ko se je leta 2013 vrnil na oblast.

Šarif je bil odstavljen s premierskega položaja, ko so ga aprila 2017 diskvalificirali zaradi prikrivanja premoženja, le nekaj dni pred volitvami pa je bil skupaj s hčerko Maryam obsojen na desetletno zaporno kazen zaradi korupcije. Pakistanski organi za pravice in lokalne skupine za spremljanje volitev ter mednarodna skupnost, vključno z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, so se spraševali o poštenosti in preglednosti volitev leta 2018.

»Ne glede na strankarska stališča so bile volitve leta 2018 precej slabe, česar mnogi ljudje ne sprejemajo,« je za Al Džaziro povedala Asma Faiz, izredna profesorica politologije na Univerzi za upravne vede v Lahoreju. Khan in njegov PTI sta na teh volitvah zmagala sredi burnih pritožb zaradi manipulacij. Številni analitiki in Khanovi politični tekmeci so menili, da je za njegovim vzponom stala pakistanska vojska, ki mu je na račun njegovih tekmecev omogočila uspeh.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00