Otroška srčna kirurgija: čeprav za ministrstvo "nepotrebna" in celo "škodljiva" razprava, na seji odbora za zdravstvo pomembne informacije

Uredništvo

Foto: posnetek prispevka TV SLO 3
POSLUŠAJ ČLANEK
Naslednji torek, 22. maja 2018, bo potekala najbrž zadnja izredna seja državnega zbora v tem mandatu.

Posvečena bo izrednim razmeram na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Pred torkovo sejo je danes potekala seja parlamentarnega odbora za zdravstvo.

Zahtevo za sklic izredne seje so oddali poslanci SDS in NSI, potem, ko je po odpovedi treh kardiologov v začetku maja postalo jasno, da je omenjeni program zdravljenja na pediatrični kliniki v okviru UKC Ljubljana pred popolnim razsulom.

Ana Medved, državna sekretarka: "Nepotrebna in škodljiva razprava"


Kot prva gostja je na seji odbora ostro in arogantno nastopila Ana Medved, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

Sejo je označila kot nepotrebno, menila, da je razpravljanje o tem v parlamentu "nepotreben pomp", ki povzroča težave vodstvu UKC, medijske odzive na nedavne dogodke pa označila kot "medijski linč". Poslance je obenem pozvala, naj odgovornim na UKC omogočijo, da delajo v miru".

Potem, ko je po mednarodnem poročilu, ki je razkrilo škandalozno stanje na otroški kirurgiji v letih 2007 do 2014, in po nadaljnjem slabšanju situacije v letih za tem, postalo jasno, da je situacija znotraj sistema UKC nerešljiva, je vlada 21. decembra 2017 ustanovila povsem novo ustanovo za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi boleznimi: Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki moral začeti z delom v manj kot dveh mesecih, 1. julija 2018.

Državna sekretarka je zagotavljala, da je ta rok realen in dosegljiv.

Aleš Šabeder, direktor UKC: "Gre za zelo velik problem, prišli smo do najnižje možne točke"


Precej bolj ponižno sta na odboru nastopila direktor UKC Aleš Šabeder in vodja službe za kardiologijo na pediatrični kliniki prof. dr. Mirta Koželj.

Direktor Šabeder je priznal, da gre za zelo velik problem nacionalnih razsežnosti, da situacijo rešujejo iz dneva v dan in da nimajo še vseh odgovorov. Prof. dr. Mirta Koželj pa je  odprto spregovorila o šoku, ki so ga doživeli po odpovedi treh otroških kardiologov v treh dneh v začetku maja.

Predstavila sta tudi kratkoročne stabilizacijske ukrepe, ki naj bi omogočili, da bo za otroke poskrbljeno v prihodnjih mesecih. Navzoče sta informirala, da so se uspelo dogovoriti s tujimi kardiologi (iz Zagreba, Reke, Prage), ki bodo občasno prihajali v Ljubljano in s pomočjo katerih naj bi zagotovili, da se bo program še naprej lahko izvajal v Ljubljani. Tuji zdravniki naj bi v Ljubljani začeli delovati v juniju. Do izteka odpovednega roka (60 dni) pa bodo seveda delali tudi kardiologi, ki so dali odpoved.

Gosta iz UKC sta priznala, da gre za kratkoročno rešitev, da bo dejansko vso ekipo potrebno začeti graditi na novo, kar pa bo dolgotrajen proces.

V nasprotju z državno sekretatarko je direktor Šabeder zagotovil poslancem odprto komunikacijo in celo izrekel povabilo članom odbora, da osebno pridejo v klinični center oziroma na pediatrično kliniko in se na licu mesta seznanijo s situacijo.

Je pa direktor Šabeder v nastopu pred odborom za zdravstvo izpostavil, da je vzrok za nastalo situacijo v monopolu zdravnikov: "Razlog, ki ga vidim za nastalo situacijo, je gotovo v monopolnih položajih določenih zdravnikov. Kjer se srečujemo z monopolom posameznih strokovnjakov, se zgodi omejevanje konkurence, posledično pa tudi izsiljevanje."

Doslej se kljub stalnim opozorilom parlamentarnega odbora ni veliko spremenilo – bo tokrat drugače?


Poslanka Jelka Godec (SDS) je v imenu predlagateljev seje opozorila, da so vse od mednarodnega poročila, ki je bilo predstavljeno leta 2015 kot opozicija sklicevali seje in opozarjali, pa sta vlada in ministrica Milojka Kolar Celarc vedno zagotavljala, da je program varen in da je zdravnikov dovolj.

Do odnosa s strani državne sekretarke je tudi tokrat izrazila kritiko, je pa dejala, da je bila predstavitev s strani odgovornih v UKC drugačna kot v preteklih letih, da so prvič predstavili realno stanje in konkretne ukrepe. Bo pa ne samo UKC, ampak tudi prihodnjo vlado na tem področju zaradi izredno slabih razmer čakalo zelo zahtevno delo.

KOMENTAR: Uredništvo
Upanje umre zadnje. A nezaupljivost je v primeru otroške srčne kirurgije zelo na mestu
Takole so leta 2015 v člani mednarodne komisije opisali vzroke za tedanji propad programa otroške srčne kirurgije: "Propad dejavnosti otroške srčne kirurgije v UKC je bil verjetno predvsem posledica široko razširjene nekulture zanikanja, pomanjkanja odprtosti za krtitiko, pomanjkanja upoštevanja pritožb pacientov, defenzivnosti, tajnosti, sprejemanja povprečnosti, samorazglašene odličnosti in nezmožnosti, da bi pacienta postavili na prvo mesto pri vsem, kar se dela." A očitno se je poklicna in upravljalska ne-kultura nadaljevala, zato smo nekaj let za tem priča še razsulu programa otroške kardiologije. Za to razsulo seveda ni enega samega krivca. A poleg vodstva UKC in odgovornih zdravnikov nosi velik delež odgovornosti ministrstvo za zdravje, ki kljub vnebovpijočim ugotovitvam mednarodne komisije ni ustrezno ukrepalo že leta 2015. Nastop, kakršnega si je privoščila na odboru za zdravstvo državna sekretarka Medvedova, je zato nedopusten. Po letih zavajanja javnosti in parlamenta si odgovorni na ministrstvu enostavno ne bi smeli dopustiti poniževanja demokratičnega postopka nadzora izvršilne veje oblasti, kot ga v tem primeru na predlog opozicije izvaja parlament. In to ne glede na to, ali gre za predvolilni čas ali ne. Niso si poslanci SDS in NSI izbrali tega časa. Po drugi strani pa je prav, da se imamo prav ob primeru škandaloznega stanja otroške srčne kirurgije in kardiologije volilci možnost še bolj zavesti, v kakšno stanje so odgovorni pripeljali slovensko zdravstvo. Z otroško srčno kirurgijo in kardiologijo smo dosegli tako nizko točko, da je že novica, da program ne bo povsem propadel in bo deloval še vsaj nekaj mesecev, dobra novica in razlog za upanje. Vodstvu UKC je z ad hod ukrepi res uspelo trenutno pomiriti tako starše kot javnost in politiko. A rešitev je še daleč, zato se nihče ne sme sprijazniti s trenutnim stanjem in prav je, da bodo v prihodnjih mesecih UKC in nova vlada pod budnim očesom nezaupljive javnosti. In še beseda o analizi vzroka, ki ga je pred odborom za zdravstvo podal direktor UKC Šabeder. Prav je spregovoril o problemu monopolov, a jih je napak pripisal samo zdravnikom. Čeprav zdravniki še zdaleč niso samo beli del te zgodbe z mnogimi odtenki, pa ni korektno monopol pripisovati samo njim (in s tem dajati gorivo za naslove v medijih, kot je recimo tale: "Treba je razbiti monopolni položaj zdravnikov"). Ne, monopol v slovenskem zdravstvu ni problem zdravnikov – zdravniki so takoj za bolniki njegovi drugi talci. Monopol je mreža, v katero je ujet celoten slovenski zdravstveni sistem. Da ta mreža trdno drži, pa skrbi politika, ki pod krinko "skrbi za javno zdravstvo" tako zelo nasprotuje vsakršni konkurenci, zasebni pobudi in svobodni izbiri. Od nas, državljanov, pacientov, volilcev ... pa je odvisno, ali bomo politiki, ki je vladala nad zdravstvom v zadnjih letih, in trdoživim interesnim skupinam, ki so nad njim držale roko iz ozadja, pustili, da nas imajo v tej mreži ulovljene še naprej.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike