Osušene evropske reke: kot v kakšni Afriki (foto)
Evropo v tem času pesti močna suša. Situacija je zelo slaba. Reka Ren, ki je ena izmed najbolj prometnih rek v Evropi, je tako recimo pred tem, da bi se lahko promet po njej zaprl.
Situacija se med državami kaj dosti ne razlikuje. Težave s sušo so tako v srednji Evropi, še nekoliko bolj pa seveda na jugu. Problem pa je najbolj viden na evropskih rekah, kot so Pad, Ren in Donava.
Zaradi suše trpi promet po Renu
V Evropi trenutno poteka ena izmed največjih suš v zadnjih desetletjih. Kot poroča Evropski observatorij za sušo je bilo sredi julija 45 % Evrope pod opozorilom o suši, 15 % pa pod rdečim alarmom. V Franciji je stanje najslabše po meritvah glede suše od leta 1958, ko so te podatke začeli meriti.
Težave imajo tako tudi s pitno vodo. Več kot 100 francoskih občin mora dobivati pitno vodo s pomočjo cistern. V juliju je bila tako količina padavin 85 % nižja kot običajno, hkrati pa je bila v tem mesecu zabeležena tudi najnižja vlažnost tal. Omejitve vode veljajo kar v 93 od 96 celinskih departmajev v državi, od tega pa jih je 62 v kriznem stanju.
V Nemčiji, kot smo na Domovini že poročali, je gladina reke Ren tako nizka, da obstaja verjetnost, da bi se lahko promet po tej prometni žili zaprl. Nivo vode je padel na 47 cm, medtem ko je minimalna višina, pri kateri bi plovba še lahko potekala, 40 cm. Kljub temu, da zaenkrat promet po tej reki še poteka, pa že zdaj nizek vodostaj povzroča nemalo težav.
Ren je pomembna plovna pot za transport nafte, bencina, premoga in drugih surovin, ki povezuje industrijsko središče Nemčije z pristaniščema Rotterdam in Antwerpen. Nekatera plovila delujejo s 25-odstotno zmogljivostjo, da bi se izognila nasedanju, kar zvišuje stroške prevoza. Problem je še večji, ker bi tovorne ladje mora prevažati povečane količine premoga za oskrbo elektrarn, katere so v Nemčiji ponovno zagnali zaradi ruske omejitve dobave zemeljskega plina.
V Italiji je problem suše najbolj viden v reki Pad. Stopnja pretoka te najdaljše italijanske plovne poti je padla na desetino številk, ki so običajne. Vodostaj reke Pad je kar dva metra pod običajnim. V regiji že od novembra ni bilo trajnih padavin, zato je proizvodnja riža v Padski nižini, ki predstavlja okoli 40 % italijanske kmetijske proizvodnje, ogrožena.
Kot poroča britanski Guardian, so pridelovalci v tem delu države opozorili, da se lahko izgubi do 60 % pridelka, ko se neoluščena polja riža izsušijo in postanejo slana, saj rekordno nizek vodostaj omogoča več dostopa morske vode v delto reke Pad. V začetku julija so bile sicer v Italiji razglašene izredne razmere zaradi suše v petih severnih regijah in omejena pitna voda. Vasi okoli jezera Maggiore, v pokrajinah Piemont in Lombardija, pa vodo dobivajo s pomočjo tovornjakov.
Težave tudi na Donavi
V Belgiji se prav tako soočajo z največjo sušo od leta 1885. Ravni podzemne vode v Flandriji so rekordno nizke, zaradi česar so se izsušila nekatera šotišča. V slabem stanju so tudi kanali in reke. Lokalne oblasti poročajo, da je poginilo veliko rib, saj je edina voda, ki je ostala v nekaterih vodnih poteh, industrijska ali kanalizacijska odplaka. Trinajst občin v Ardenih je ljudem prepovedalo polnjenje bazenov.
V Švici je zaradi pomanjkanja vode najbolj prizadeta mlečna industrija. Oblasti v Fribourgu, Juri in Neuchatelu so morale za pašo uporabiti dolinske travnike, ki se jih običajno ne uporablja do septembra, saj so bili pašniki višje v gorah že presuhi.
Dominique de Buman, predsednik fribourške sirarske zadruge, je za časnik le Temps povedal, da bosta proizvodnja sira in mleka verjetno prizadeta. Povedal je še, da obstaja možnost, da bo prišlo do pomanjkanja gruyera, lokalnega sira.
V Španiji se soočajo z najmanjšimi vodnimi rezervami v zgodovini. Te znašajo 40 %, po podatkih španske vlade pa se zmanjšujejo po stopnji 1,5 % na teden zaradi kombinacije povečane porabe in izhlapevanja. Država je v zadnjih treh mesecih prejela manj kot polovico pričakovanih padavin za ta letni čas, omejitve pa potekajo tako od Katalonije do Galicije na severnem delu države, kot od zahodne Extremadure in Andaluzije na jugu.
Težave zaradi plovbe pa niso le na prej omenjenem Renu, ampak tudi na Donavi. V Bolgariji, Romuniji in Srbiji tako že potekajo operacije poglabljanja reke. Trpi tudi turizem.
Ohranjanje plovnosti Donave je ključnega pomena za oskrbo z energijo, saj ladje dovažajo premog za napajanje generatorjev, ko proizvodnja hidroelektrarn trpi, je povedal srbski minister za infrastrukturo Tomislav Momirović.
https://twitter.com/Citizen09372364/status/1557665431888056320
https://twitter.com/guyverhofstadt/status/1557731404410388481
5 komentarjev
korosec.france
Fosilna goriva in CO2 kot generator globalnega segrevanja je izmišljotina, totalna fake izmišljija
Zemlja je ogrogla, bulasta in štulasta se vrti, kaj vrti, potuje s 24.000km na uro in njena atmosfera v korelaciji z premerom planeta je tanka kot tanka folija in na 20km atmosfere se dohgaja kar se dogaja - male ledene dobe, vreme, vetrovi, morski tokovi, potresi - osovina Zemlje se je ob potresu Fukušima premaknila - Japonska za 2m bliže Kitjski/Rusiji, karkoli že je tam, itd, itd-študiraj kamorkoli češ. "Svetniki" in prerokbe še vedno držijo, vetrovi so čisto drugačni kot so bili in še bojo, stvari se menjajo in lovijo ravnotežje ves čas....edina stalnica je SPREMEMBA!
SEveda, onesnaževanje ima vpliv, kako da ne, nima pa odločilnega na to, da se talijo ledeniki v gorah in , da se topita oba pola in Grenlandija in tako dalje-ne bit trapasti!
SONCE - delovanje sonca - glejte uradno stran NASA in čitajte !
OBLAKI - delovanje in količina oblakov imajo skupaj s Sončkom strašen vpliv, čitajte !
Sam vem, da je v gorah med naporno turno smuko v Julijcih v 70-ih sonce prijetno grelo, tudi vroče je bilo, ampak nič posebnega. Na ledeniku smo smučali vse poletje do zime ! Enako pod Skuto, pod Prisojnikom in za Akom v Martuljku! Tega ni več, vsi vemo-ampak vem 100%
, da smo se koncem 70-ih in v 80-ih v sončni pripeki na snegu začeli bati sonca-govorili smo si, da žge, da peče in se začeli mazati, senčiti, pokrivati, itd. To se je stopnjevalo do neke mere in to imamo - močno delovanje sonca z močnimi izbruhi, sevanji različnih sort - to je tisto, kar drastično spreminja zadeve !!!
Dneve nazaj poročajo o 4-5x pospešenem taljenju ledu na zemeljskih polih, glede na izračune ...
Sprašujem :
ALI SE JE CO2 ONESNAŽENJE IN ČRNI OGLJIK ONESNAŽENJE TAKO ZELO POVEČALO LANI IN LETOS ČEZ LETO ?
Odgovor: absolutno da s e ni, saj ves svet zmanjšuje emisije zadnja leta....itd?
https://narodna-suverenost.si/velika-prevara-globalnega-segrevanja-dokumentarec-s-slovenskimi-podnapisi/?fbclid=IwAR1iuaxVZboMnxu5kBojQFIBjfC9ZSk6ZAggDtV2dJIGlbGIya1C5CWZ1XU
Markec
Kamni lakote niso dovolj močno opozorilo. Predstavljam si trenutek, ko bo kos kruha in kozarec vode vrednejši od kepe zlata.
Zemlja bo popravila človeški pohlep in sebičnost. Zemlja šteje svoja leta v milijardah. Kaj pa črviček, ki se imenuje človek? Nekaj kratkih letnih izletov okrog sonca in že smo prah, ki ga veter raznaša.
Skrb za potomce žal ni na prvem mestu.
rasputin
Tudi milijarde so končno število. Življenje na zemlji ima po predvidevanjih znanstvenikov še približno milijardo let pred sabo, potem se bo sonce tako napihnilo, da bo na zemlji zgorela vsa organska snov, oceani pa bodo izhlapeli. Tudi sonce bo umrlo...
Markec
Žal midva ne bova videla in dočakala, če so znanstveniki izračunali prav. Kakšen mesec prej bova šla med zvezde. Tam se pa srečava, kajne? Vzemite s seboj črn moški dežnik, da vas prepoznam.
rasputin
Bom vzel tega, ki ga imam: rumenega, da me vozniki vidijo, ko pešačim. Sicer pa, ali v nebesih tudi pada dež? Jaz sem doslej mislil, da ne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.