Oskarji 2019: zakaj jih letos nisem spremljala
Ogled podelitve oskarjev v živo je bila moja dolgoletna tradicija. Zbujanje ob 2. uri zjutraj ali še prej, kadar sem želela ujeti rdečo preprogo! Pregled vseh nominiranih filmov pred podelitvijo, da sem lahko sama primerno ocenila, kdo bi si lahko zaslužil zmago in tako dalje. Vse to se letos ne bo zgodilo.
Prvi razlog je dolgoletno nalaganje zamere. Vsako leto se pač zgodi, da tvoj favorit ne dobi vseh nagrad, ki bi jih pričakovala. A pri oskarjih so bili zmagovalni filmi tisti, ki so se mi zdeli daleč od zaslužnih. Pogosto je bilo enostavno videti, da je razlika med zmagovalnimi in konkurenco le bolj »primerna« tema ali več zaslužka.
Smiselne so mi bile zmage filmov, ki so poleg glavne nagrade najboljšega filma predhodno prejeli nagrade za igro ali tehnične dosežke. Ne morem pa razumeti, kako lahko nek film čez podelitev dobi več oskarjev kot pa zmagovalni – dober primer tega je bilo leto 2017. Ko je Dežela La La vodila po številu oskarjev, a je nazadnje zmagala Mesečina s komaj 3 nagradami. Tovrstne zmage se enostavno zdijo kot goljufanje. Rastoči trend podeljevanja nagrad ideološko primernim filmom pa se bo gotovo nadaljeval letos.
Drugi razlog je drama okoli izbire gostitelja letošnjih oskarjev. Sprva je bil kot izbranec razglašen Kevin Hart – stand up komedijant - znan po vicih na svoj račun. A predstavnikom LGBT+ skupnosti se je zdel neprimeren, zaradi deset let starega vica, v katerem je zatrdil »da bi se po vseh močeh potrudil, da svojega sina ne bi vzgojil v geja«. Kljub mnogim opravičilom za te izjave mu nasprotniki izjav niso bili sposobni odpustiti, organizatorji oskarjev pa niti za trenutek niso stopili Kevinu v bran.
Gostitelj oskarjev mora biti zabaven, malce mora povezovati samo podelitev in to je to! Ne vem, zakaj je tako nujen ta pregled vseh njegovih preteklih grehov, kakšna nevarnost izvira iz tega, da bi oseba kot je on, gostila oskarje? A očitno je nova kvaliteta gostitelja oskarjev, da nikdar nikogar ni užalil, je politično korekten, podpira politično levico, a je hkrati še vedno spoštljivo zabaven.
Odločitev, da oskarjev ne bom spremljala, sem sprejela že pred razglasitvijo nominirancev. Tudi seznam nominirancev ni spremenil mojega mnenja, ampak ga le poglobil. Nominacija Črnega panterja za najboljši film se mi zdi neupravičena. Že v konkurenci filmov, ki jih je Marvel predstavil do sedaj, najdem nekaj boljših izdelkov, kot recimo zadnji del Maščevalcev in pa tretji del Thora. Gre za trčenje dveh ljubezni Hollywooda – progresivnost in gore denarja. Film Črni panter je lep in dinamičen, dober, a ravno enako velja za mnoge druge Marvelove izdelke, ki jim je pač manjkala reprezentacija marginalizirane skupine.
Podeljevanje oskarjev se mi ne zdi več osnovano na podlagi neke meritokracije, ampak bolj iskanje načina za nagrajevanje oseb in filmov, ki imajo čisto preteklost in sodelujejo v levo politično usmerjenih projektih. Izjeme obstajajo, seveda, a jih ni dovolj, da bi upravičile moje zapravljanje časa za oskarje. Hollywood, namesto da bi se trudil izdelati dobre filme in izuriti dobre umetnike, postaja izvozno podjetje, ki po svetu širi svojo propagando.
Prvi razlog je dolgoletno nalaganje zamere. Vsako leto se pač zgodi, da tvoj favorit ne dobi vseh nagrad, ki bi jih pričakovala. A pri oskarjih so bili zmagovalni filmi tisti, ki so se mi zdeli daleč od zaslužnih. Pogosto je bilo enostavno videti, da je razlika med zmagovalnimi in konkurenco le bolj »primerna« tema ali več zaslužka.
Smiselne so mi bile zmage filmov, ki so poleg glavne nagrade najboljšega filma predhodno prejeli nagrade za igro ali tehnične dosežke. Ne morem pa razumeti, kako lahko nek film čez podelitev dobi več oskarjev kot pa zmagovalni – dober primer tega je bilo leto 2017. Ko je Dežela La La vodila po številu oskarjev, a je nazadnje zmagala Mesečina s komaj 3 nagradami. Tovrstne zmage se enostavno zdijo kot goljufanje. Rastoči trend podeljevanja nagrad ideološko primernim filmom pa se bo gotovo nadaljeval letos.
Podeljevanje oskarjev se mi ne zdi več osnovano na podlagi neke meritokracije, ampak bolj iskanje načina za nagrajevanje oseb in filmov, ki imajo čisto preteklost in sodelujejo v levo politično usmerjenih projektih.
Drugi razlog je drama okoli izbire gostitelja letošnjih oskarjev. Sprva je bil kot izbranec razglašen Kevin Hart – stand up komedijant - znan po vicih na svoj račun. A predstavnikom LGBT+ skupnosti se je zdel neprimeren, zaradi deset let starega vica, v katerem je zatrdil »da bi se po vseh močeh potrudil, da svojega sina ne bi vzgojil v geja«. Kljub mnogim opravičilom za te izjave mu nasprotniki izjav niso bili sposobni odpustiti, organizatorji oskarjev pa niti za trenutek niso stopili Kevinu v bran.
Gostitelj oskarjev mora biti zabaven, malce mora povezovati samo podelitev in to je to! Ne vem, zakaj je tako nujen ta pregled vseh njegovih preteklih grehov, kakšna nevarnost izvira iz tega, da bi oseba kot je on, gostila oskarje? A očitno je nova kvaliteta gostitelja oskarjev, da nikdar nikogar ni užalil, je politično korekten, podpira politično levico, a je hkrati še vedno spoštljivo zabaven.
Odločitev, da oskarjev ne bom spremljala, sem sprejela že pred razglasitvijo nominirancev. Tudi seznam nominirancev ni spremenil mojega mnenja, ampak ga le poglobil. Nominacija Črnega panterja za najboljši film se mi zdi neupravičena. Že v konkurenci filmov, ki jih je Marvel predstavil do sedaj, najdem nekaj boljših izdelkov, kot recimo zadnji del Maščevalcev in pa tretji del Thora. Gre za trčenje dveh ljubezni Hollywooda – progresivnost in gore denarja. Film Črni panter je lep in dinamičen, dober, a ravno enako velja za mnoge druge Marvelove izdelke, ki jim je pač manjkala reprezentacija marginalizirane skupine.
Podeljevanje oskarjev se mi ne zdi več osnovano na podlagi neke meritokracije, ampak bolj iskanje načina za nagrajevanje oseb in filmov, ki imajo čisto preteklost in sodelujejo v levo politično usmerjenih projektih. Izjeme obstajajo, seveda, a jih ni dovolj, da bi upravičile moje zapravljanje časa za oskarje. Hollywood, namesto da bi se trudil izdelati dobre filme in izuriti dobre umetnike, postaja izvozno podjetje, ki po svetu širi svojo propagando.
Zadnje objave
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Avstrijska Koroška: kako so pred tremi desetletji depolitizirali bolnišnice
7. 6. 2026 ob 17:25
Mag. Albin Vrabič: V šolah bi morali iskati potencial
7. 6. 2026 ob 14:30
Brata Rudi in Danilo Poljanšek – kot Slavko in Vilko
7. 6. 2026 ob 12:00
Kam na izlet: S kolesom iz Radeč v Sevnico in nazaj
7. 6. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Abraham, model očetovstva
7. 6. 2026 ob 6:00
Škof Andrej Saje: Prihodnosti ni mogoče graditi na pozabi, temveč na resnici
6. 6. 2026 ob 20:07
Ekskluzivno za naročnike
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Brata Rudi in Danilo Poljanšek – kot Slavko in Vilko
7. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
MEFISTO
Tudi jaz nisem gledal letošnje, poleg nje pa še nobene podelitve oskarjev, pa se svet zato ni podrl.
Teodor
No, pa je končno tudi blondinka spregledala.. pa brez zamere.
Oskarji so že od srede devedesetih negledljivi.
AlojzZ
"Podeljevanje oskarjev se mi ne zdi več osnovano na podlagi neke meritokracije, ampak bolj iskanje načina za nagrajevanje oseb in filmov, ki imajo čisto preteklost in sodelujejo v levo politično usmerjenih projektih."
Ne zdi več? Več??? Ja, kdaj pa je bilo drugače?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.