Opus Dei med miti in resnico

Le težko je verjeti dobronamernosti institucij, ki delujejo stran od oči javnosti in se v medijih pojavljajo le redko.  Med organizacijami, okrog katerih krožijo najrazličnejši miti in množica polemik, je tudi Opus Dei. Ta v splošni javnosti velja za skrivnostno in kontroverzno, za kar ima veliko "zaslug" predvsem predvsem domišljijska Brownova uspešnica Da Vincijeva šifra.

A ne glede na vse; ljudje o Opus Dei vedo zelo malo. Kaj torej sploh počnejo člani osebne prelature Katoliške Cerkve in kaj je v njihovem delovanju kontroverznega?

Morda je nedavni obisk vrhovnega prelata Opus Dei v Sloveniji pravi trenutek za iskanje odgovora na to vprašanje.

Opus Dei – latinsko za Božje delo – je hierarhična ustanova katoliške Cerkve, osebna prelatura, katere namen je prispevati k evangeljskemu poslanstvu Cerkve.

Opus Dei – latinsko za Božje delo – je hierarhična ustanova katoliške Cerkve, osebna prelatura, katere namen je prispevati k evangeljskemu poslanstvu Cerkve. Zavzema se za širjenje zavesti o poklicanosti vseh ljudi k svetosti in posvečujoči vrednosti običajnega dela.

Opus Dei je ustanovil sveti Jožefmarija Escrivá 2. oktobra 1928, navaja slovenska spletna stran organizacije.

Od numerarijev do sodelavcev

Člani Opus Dei se hierarhično delijo glede na funkcijo. Numerariji predstavljajo približno četrtino Opus Dei in so zavezani celibatu ter ločeno po spolu živijo v centrih Opus Dei. Ves svoj denar in prosti čas namenjajo skupnosti. Večina jih opravlja posvetne poklice, nekateri so tudi duhovniki.

Agregati so prav tako zavezani celibatu, le da ne živijo v centrih organizacije.

Supernumerariji so najbolj številni člani Opus Dei, ki so poročeni in opravljajo svoj poklic. Skupnosti pomagajo po svojih zmožnostih.

Sodelavci pa so vsi tisti, ki z molitvijo, dejanji in finančno podpirajo dejavnosti in cilje organizacije.

V centrih Opus Dei se vsi zainteresirani lahko udeležujejo izobraževanj, predavanj, duhovnih vaj, na voljo pa je tudi duhovno spremljanje.

Skeptiki tudi znotraj Cerkve

Čeprav je prelatura, ki je izobraževanjem, podporo in sodelovanjem pomembna skupnost znotraj Cerkve, pa tudi v Cerkvi obstaja njena opozicija. Nekateri jim očitajo skrajno konservativnost, ki se kaže v podrejeni vlogi žensk in bolj konservativni doktrini glede življenja, na primer prepovedovanju nošenja bikini kopalk in odsvetovanju branja določenih knjig.

Drugi očitki letijo na preveč moči in vpliva, tako v Katoliški Cerkvi kot tudi v družbi.

Sicer pa je organizacija znana po nekaterih neobičajnih praksah, zardi katerih ji nekateri pripisujejo značilnosti verskega kulta oz. sekte, ugotavlja novinar John Allen v knjigi z naslovom Opus Dei: Objektiven pogled na mite in realnost najbolj kontroverzne sile v Katoliški Cerkvi.

Popolna poslušnost, nadzor in branje pošte so le miti, res pa je, da kot vsaka organizacija, tudi ta deluje po določenem redu.

Rekrutacija in indoktrinacija

Prva teh je način, na katerega obstoječi člani pridobivajo nove. Bivši člani, zbrani v Opus Dei Awareness Network (ODAN), govorijo o bolj ali manj agresivnem vabljenju k različnim dejavnostim v centrih in sistemskemu pridobivanju novih, če je le možno izobraženih, članov. Kljub temu je po nauku Božjega dela za služenje v Opus Dei potreben Božji klic.

ODAN govori o močni indoktrinaciji ljudi znotraj organizacije, ki vodi v močno zvestobo družbi in poslušnost nadrejenim, ki naj bi bila po Božji volji. Visoka izobrazba človeka običajno pomeni manjšo dovzetnost za indoktrinacijo, ljudje v organizaciji pa so izobraženi in stremijo k stalnemu izpopolnjevanju znanja.

Popolna poslušnost, nadzor in branje pošte so le miti, res pa je, da kot vsaka organizacija, tudi ta deluje po določenem redu. Ker pa numerariji, ki živijo v centrih Opus Dei, denar in prosti čas namenjajo organizaciji, se res težko znajdejo, če se odločijo družbo zapustiti, saj pogosto niti ne delujejo v svoji domovini.

Člani Opus Dei so večinoma laiki, zato zasedajo najrazličnejše funkcije v vseh porah družbe, tudi v politiki, gospodarstvu, sodstvu in drugje. Koliko pa o tem poročajo drugim pomembnejšim članom pa je, vsaj formalno, stvar posameznikove svobode.

Dvojna merila glede bolečine

Ena izmed mnogim bolj spornih praks je tudi t. i. mrtvičenje. Z nošenjem nazobčane kovinske verige okrog stegna si predvsem numerariji povzročajo bolečino, ki jo nato v najrazličnejše namene darujejo Bogu. Žrtev pa lahko nadomestijo tudi z dobrimi deli.

Člani Opus Dei ob tem opozarjajo na dvojnost sekulariziranega sveta, ki sprejema fizično bolečino npr. v športu ali ob lepotnih operacijah, in ji nasprotuje v verske namene.

Organizacija danes deluje v približno 90 državah po vsem svetu in se že od ustanovitve dalje širi. Opus Dei se z nasprotovanjem in kritikami sooča že od svoje ustanovitve. Njeni člani v kritiki vidijo predvsem dokaz svetosti organizacije z argumentom, da so tudi Kristusovi sodobniki nasprotovali njegovemu nauku.