Odločitev Vrhovnega sodišča ZDA v zvezi s spolno identiteto odpira Pandorino skrinjico družbenih sprememb

Ameriško vrhovno sodišče je presodilo, da se Ameriški zvezni zakon, ki prepoveduje diskriminacijo, nanaša tudi na spolno usmerjenost in spolno identiteto. Odločitev je za veliko zmago razglasila LGBT skupnost, medtem ko se pojavlja vprašanje, na kaj vse ta odločitev vpliva in kakšne posledice bo imela.

Vrhovni sodnik Samuel Alito se sprašuje tudi ali ni morda z njo vrhovno sodišče preseglo svojih pristojnosti in poseglo  na področje zakonodajne veje oblasti.

V komentarju uredništva ugotavljamo tudi, da ni prvič, ko so se aktivisti poslužili vrhovnega sodišča za napredovanje svoje agende, ki je niso mogli spraviti skozi zakonodajni postopek.

Vrhovni sodniki v ZDA so obravnavali Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki na zvezni ravni prepoveduje diskriminacijo. Zakon prepoveduje diskriminacijo glede na rasno pripadnost, barvo kože, vero ali narodnost ter spol, kar so s svojo odločitvijo vrhovni sodniki sedaj razširili še na spolno usmerjenost in spolno identiteto. Odločitev je bila sprejeta s 6:3 za razsodbo. Proti so glasovali sodniki Samuel Alito, Clarence Thomas in Brett Kavanaugh.

Primeri, ki so bili povod za odločitev

Povod za sojenje so bili trije primeri nižjih sodišč, od katerih sta dve prisodili v korist zaposlenih, ki jim je bilo diskriminatorno prekinjeno delovno razmerje, eno pa v korist delodajalca.

Aimee Stephens, biološko moški iz Michigana, je bil kot pogrebnik zaposlen šest let. Nato je sodelavce v pismu obvestil, da bo začel na delo prihajati tak kot se počuti, ter v temu primerni ženski obleki. Po 14 dneh je bil odpuščen. Lastnik pogrebnega zavoda se je na sodišču zagovarjal, da je od Stephensa pričakoval oblačenje ustrezno svojemu biološkemu spolu, vendar je sodišče pritrdilo Stephensu.

Drugi primer je primer Donalda Zarde, padalskega inštruktorja iz New Yorka, ki je stranki (ženski) med poletom omenil, da ji ni potrebno skrbeti zaradi tesnih dotikov, saj je 100 % gej. Podjetje, ki je Zarda odpustilo, se je na sodišču zagovarjalo, da je bil odpuščen zaradi deljenja osebnih informacij s stranko in ne zaradi svoje spolne usmerjenosti, vendar je Newyorško sodišče razsodilo v prid Zadre.

Tretji primer je primer Geralda Bostocka, socialnega delavca iz Georgie, ki je bil odpuščen kmalu za tem, ko se je pridružil istospolni ligi v Softballu (igra podobna baseballu), s čimer je dal jasno vedeti, da je homoseksualec. Socialna služba je odpustitev obrazložila z Bostockovim obnašanjem, ki ni primerno za javnega uslužbenca, čemur je pritrdilo tudi sodišče v Atlanti.

Sodnik Goruch: »Delodajalec ki odpusti zaposlenega, ker je homoseksualec, krši zakon«

Sodnik Neil Goruch, ki ga je na mesto vrhovnega sodnika imenovala Trumpova administracija, je prepričan, da so primeri spolne usmerjenosti in identitete vključeni v diskriminaciji zoper spol.

Prepričan je, da »delodajalec, ki zaposlenega odpusti zato ker je homoseksualec ali trans-seksualec, krši zakon.« ter dodaja, da gre pri homoseksualcih in trans-seksualcih za odpuščanje zaradi »lastnosti, ki jih pri posamezniku drugega spola sploh ne bi prevpraševali.«

Kot še dodaja »smo družba pisanih zakonov. Ne moremo odločati na podlagi namenov in ugibanj o pričakovanjih [zakonodajalca].« Jezik v členu, ki prepoveduje diskriminacijo, pa je po njegovem mnenju dovolj širok, da upravičuje odločitev sodišča.

Sodnik Alito: »Vrhovno sodišče je preseglo svoja pooblastila, nikakor ne gre za zmago osebne svobode«

Sodnik Samuel Alito, ki je odločitvi nasprotoval, je presojo označil z eno besedo: »Zakonodaja«. Ocenil je, da je vrhovno sodišče s tem poseglo v zakonodajno vejo oblasti, saj je zakon po njegovem mnenju spremenilo, medtem ko je po ustavi naloga Vrhovnega sodišča, da zakone interpretira.

»Naloga sodišča je, da interpretira zakon, kot je bil spisan v času njegove potrditve. Vprašanje za sodišče tako ni, ali naj bo diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete prepovedana, ampak, ali je kongres leta 1964, ko je sprejel zakon, to prepovedal.« Po njegovem mnenju kongres tega očitno ni storil.

Sodnik Alito nadalje opozarja, da se izraz »[diskriminacija] zaradi spola« v ameriški zakonodaji pojavlja v preko 100 zakonih, s čimer bo imela sodba izjemno široke posledice. Odločitev sodišča tako ogroža versko svobodo, svobodo govora ter zasebnost in osebno varnost. »Nikakor ne gre za zmago osebne svobode«.

Razočarani so tudi v Trumpovi administraciji in v Aliance Defending Freedom (krščanska organizacija, ki zagovarja, usposablja in zbira sredstva za »versko svobodo, ter svetost življenja, zakona in družine«.)

Odločitev ogroža ženske, versko svobodo in svobodo govora

Organizacija Family Watch International opozarja na področja, ki se jih po mnenju sodnika Alita dotika odločitev sodišča. Med drugim izpostavljajo:

- uporabo stranišč, slačilnic in drugih prostorov, vezanih na spol. Pri čemer ne gre samo za vprašanje spodobnosti, ampak tudi zaščite, še posebej žensk, ki so bile žrtve spolnih zlorab. Videvanje slečene osebe z anatomijo moškega na tako občutljivih lokacijah lahko povzroči resno psihološko škodo
- tekmovanje deklet proti nasprotnikom, ki imajo opazno biološko prednost.
- napade na študentske domove in kolegije, ki imajo sobe ločene po spolu
- verske organizacije, kjer so vloge (npr. duhovnikov) vezane na spol, ki bi lahko bile prisiljene zaposlovati ljudi proti svojim verskim prepričanjem
- zahteve po kritju stroškov spremembe spola iz zdravstvenega zavaroavnja
- naslavljanje zaposlenih na delovnem mestu in učencev, dijakov ter študentov v izobraževalnih inštitucijah
- pritisk na delodajalce, da zatirajo mnenja zaposlenih, ki bi izražala neodobravanje istospolnih zvez ali operacij spremembe spola.

Organizacija Family Watch International je kongres že pozvala, da zakon o državljanskih pravicah dopolni z besedo »biološki« v točki, ki se nanaša na spol.