Od kod strah vlade pred novim migrantskim valom?

Uredništvo

5. 1. 2017 ob 21:17
1 komentar

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Slovenija se pripravlja na nov migrantski val. Če bo pritisk migrantov na mejo prevelik, bo državni zbor z dvotretjinsko večino policiji lahko dal možnost, da tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo ali je vanjo vstopil nezakonito, vrne v državo, iz katere vstopa, četudi je imel namen podati prošnjo za mednarodno zaščito.

Pri tem se upošteva, da sosednje države kot članice EU veljajo kot varna begunska pribežališča.

Izjeme bodo mladoletniki brez spremstva, bolni in tisti, ki jim ob vrnitvi v vhodno državo grozi nečloveško ravnanje ali mučenje.

Takšni ureditvi nasprotujejo nekatere nevladne organizacije, ki menijo, da levo-sredinska vlada z zakonom krši mednarodno pravo in slovensko ustavo.

Pogledali smo, od kod vladni strah pred novim migrantskim valom ter kako je s sprejemanjem prosilcev za azil in nezakonitimi migracijami v minulem letu.

"Slovenija se v primeru spremenjenih migracijskih razmer lahko sooči s situacijo, ki predstavlja tveganje javnemu redu in notranji varnosti," v vladi utemeljujejo občutno zaostritev azilne zakonodaje.

Bojijo se namreč, da bi ob morebitnem tretjem migrantskem valu država postala migrantski žep, saj se strožja azilna zakonodaja sprejema povsod po Evropi, poleg tega tudi za Nemčijo in Avstrijo "ni pričakovati, da bosta tujce ponovno organizirano sprejemali."

In podatki kažejo, da migranti vse bolj množično prihajajo po balkanski poti, pri čemer iznajdljivo iščejo nove smeri vstopa v EU.

Nove poti prek Balkana proti ciljnim državam

V letu 2016 je v Turčijo vstopilo več kot 300.000 novih migrantov. V Grčijo jih dnevno po morski poti pride med 300 in 700, dodatnih 5.933 pa jih je lani prišlo po kopenski meji s Turčijo.

A nova pot na Balkan se odpira preko Bolgarije. Policija opaža, da je bolgarska meja s Turčijo zelo propustna, saj je možnost neopaženega vstopa relativno velika, zato je povečanje ilegalnih migrantov čez to državo po ocenah Europola zaskrbljujoče.

Prebežniki se zadržujejo v Sofiji, od koder odhajajo proti Srbiji, kjer tedensko odkrijejo 650 ilegalnih migrantov, od katerih jih okoli 450 pride iz Bolgarije, okoli 200 pa iz Makedonije.

Okoli 150 jih tedensko odpotuje naprej na Madžarsko, nekateri pa poskušajo pot na severozahod nadaljevati preko Hrvaške in Slovenije.

Mnogo večji migrantski naval pa ta čas beleži Italija, kjer so jih lani našteli več kot 180 tisoč. Tudi v Avstriji so lani obravnavali okrog 150 tisoč ilegalnih migrantov.

Kaj pa Slovenija?

Slovenska policija je leta 2016 odkrila 1.148 ilegalnih prehodov, oziroma 143 % več kot leto prej, v kar niso všteti migranti, ki so v Slovenijo vstopili znotraj reguliranih migracijskih tokov.

Če so leta 2015 v glavnem vstopali državljani Albanije in Kosova, letos prihajajo Afganistanci, Alžirci, Maročani, Iračani in Pakistanci.

Do novembra lani je Slovenija prejela 1170 prošenj za azil, kar je 500 odstotno povečanje glede na leto poprej. Odobrila ga je 76 Sircem, 23 Iračanom, 20 Eritrejcem, 13 Afganistancem, 11 Irancem in 5 Kazahstancem.

Zanimivo je, da je bilo v Sloveniji po podatkih MNZ na dan 12. 12. 2016 nastanjenih "le" 382 migtantov, kar pomeni, da številni prosilci za azil državo zaradi omogočenega prostega gibanja neprestano zapuščajo.

Ob vseh omenjenih migracijskih prihodih se je Slovenija še zavezala, da bo sprejela 567 oseb iz Italije in Grčije, 40 državljanov Sirije iz Turčije ter preselila 20 oseb iz tretjih držav.

Po številu prošenj za azil na milijon prebivalcev v treh četrtletjih minulega leta se Slovenija sicer uvršča na 17. mesto med 28. državami članicami EU.

Za obvladovanje zahtevne migrantske situacije bo vlada ustanovila urad, pristojen za nastanitev in oskrbo migrantov.

Prošnje za azil v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami

Iz spodnjih grafov je razvidno, da kljub porastu prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji zanjo še vedno zaprosi relativno malo prebežnikov v primerjavi s sosednjimi državami, razen s Hrvaško.

prosnje-azil-slo-hrv — vir podatkov: Eurostat

V Avstriji, Italiji in na Madžarskem je število prosilcev za azil tudi stokrat in več višje, kot pri nas. Mesečna rekorderka je zagotovo Madžarska, kjer je avgusta 2015, pred zaprtjem meje z znamenitim zidom, za azil samo v enem mesecu zaprosilo 46.720 ljudi, kar je približno 40 krat toliko kot v Sloveniji v obdobju celotnega leta 2016.

prosnje-za-azil-avt-ita-mad — vir podatkov: Eurostat

Slednje zid na madžarski meji postavlja v nekoliko drugačno luč, kot smo ga videli z naše strani.

Za nevladne organizacije najbolj sporni 10.b člen predlagane novele Zakona o tujcih:

(ukrep ob spremenjenih razmerah na področju migracij)

(1) Če Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev iz drugega odstavka prejšnjega člena, policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa, tujca, ki je po uveljavitvi te odločitve nezakonito vstopil v Republiko Slovenijo in se na območju, na katerem se izvaja ukrep iz tega člena, nahaja nezakonito, pa privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija ravna v skladu s prejšnjim odstavkom tudi, ko tujec po uveljavitvi odločitve Državnega zbora Republike Slovenije iz drugega odstavka prejšnjega člena izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in sicer takrat, ko tujec želi nezakonito vstopiti ali je že izven mejnega prehoda iz druge države članice Evropske unije, ki je varna, nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije in se nahaja na območju, na katerem se izvaja ukrep iz tega člena.

(3) Ta člen se ne uporablja, kadar je neposredno ogroženo življenje tujca ali kadar obstaja resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten ali kadar bi zdravstvene okoliščine očitno onemogočale izvedbo ukrepa iz prvega odstavka tega člena ali kadar se oceni, da gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletnika brez spremstva.

KOMENTAR: Uredništvo

Slovenija ostaja nezaželena država, kar je ob migrantskem žepu potencialen vir konflikta

Zgornje številke nakazujejo, da se prihod migrantov po vedno novih variacijah balkanske poti počasi a zanesljivo povečuje. Sloveniji to sicer verjetno ne bi povzročalo skrbi, če bi sprejemanje migrantov severno od nas potekalo v takšnem obsegu kot denimo jeseni 2015. Vse statistike namreč kažejo, da v naši državi praktično ne želi ostati nihče, razen, če res nima druge možnosti ali je v to prisiljen. To navsezadnje nakazuje zanemarljivo število prošenj za azil v primerjavi z večino sosednjih držav, pa še od tistih, ki so izrazili željo za mednarodno zaščito, jih večina kmalu samovoljno zapusti Slovenijo. A prav zaprtje pretočnosti meje na severu, kjer so Avstrijci neprestano pod migrantskim pritiskom, bi lahko povzročilo situacijo, v kateri bi pri nas sčasoma obtičalo vse več nezadovoljnežev, razočaranih nad tem, da jim je pot naprej zaprta. Prav slednje pa je potencialna grožnja stabilnosti in varnosti, kar priča situacija na grških otokih, kjer je obtičalo tisoče migrantov. Naša vlada zato ravna pravilno, čeprav ne gre pričakovati, da bi novela zakona kmalu stopila v veljavo. Po sprejetju v državnem zboru lahko s strani nevladnih organizacij pričakujemo zahtevo po ustavni presoji, v skrajni sili pa napovedujejo celo pot na Evropsko sodišče za človekove pravice.