Poznavalci politike: najuspešnejši politik meseca Anže Logar, o najmanj uspešni ni dvoma

Rok Čakš
Po dveh mesecih poletnega premora se, v nekoliko posodobljeni izvedbi, ponovno vrača ocenjevanje uspešnosti delovanja slovenskih politikov in vlade, po novem pa tudi posameznih političnih strank, ki ga na mesečni ravni podajajo sodelujoči komentatorji in analitiki slovenske politične scene.

Pestro zunanjepolitično dogajanje s številnimi tujimi obiski v Sloveniji, ki našo državo ponovno postavlja na mednarodni zemljevid, je najbrž razlog, da so sodelujoči poznavalci političnega dogajanja za najuspešnejšega politika meseca septembra razglasili zunanjega ministra mag. Anžeta Logarja. Stranko SDS, ki še vedno dominira v javnomnenjskih anketah, pa so ocenili za najuspešnejšo politično stranko.

Nobeno presenečenje ni, da so z veliko večino za najmanj uspešno političarko razglasili padlo predsednico DeSUS-a, Aleksandro Pivec. 

Obenem so delovanje vlade v septembru ocenili z najnižjo povprečno oceno do sedaj ter pospremili z nekaj kritičnimi komentarji.  A ocena je še vedno precej višja, kot so svoj čas vrednotili vlado Marjana Šarca.

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno? …

Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, Andraž Zorko, Luka Lisjak, mag. Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, dr. Miro Haček, dr. Žiga Turk, Aljuš Pertinač, dr. Matevž Tomšič, Bojan Požar, Sašo Ornik, Igor Vovk, Marko Balažic, Rok Čakš


Kdo so torej najbolj in najmanj uspešni politiki meseca septembra? Z jesenjo smo na Domovini nekoliko spremenili metodologijo ocenjevanja uspešnosti posameznikov: namesto petstopenjskega ocenjevanja navedenih političnih imen sedaj sodelujoči poznavalci politike sami napišejo po tri politike, za katere menijo, da so bili v minulem mesecu najbolj, ter tri, ki so bili najmanj uspešni. Glede na to jim podelimo 5, 3 ali 1 točko, vrstni red prvih petih pa določi seštevek njihovih točk.

Petstopenjsko ocenjevalno lestvico ohranjamo pri novi rubriki: ocenjevanje uspešnosti delovanja političnih strank. Na ta način se še vedno ocenjuje tudi uspešnost delovanja vlade.

Koalicijski politiki in stranke ostajajo bolje ocenjeni od opozicijskih


Od spremembe oblasti je v Sloveniji minilo pol leta in levi opoziciji, protestnikom ter proti oblasti nastrojenim medijem vlade Janeza Janše še ni uspelo spodnesti. Najbrž je to eden ključnih razlogov, da so politiki in stranke vladajoče koalicije v povprečju ocenjeni mnogo bolje od tekmic v opoziciji.

Vendar, glede na nekatere kritike, ki se že pojavljajo na račun vladne politike in strank, bi lahko sklepali, da je za takšno razmerje vse bolj "zaslužna" nemoč politikov štirih levih opozicijskih strank, ki ostajajo neusklajeni, posledično šibki ter brez vsebinske alternative.

Stranka, ki močno dominira v javnomnenjskih anketah, je na vrhu uspešnosti tudi na naši lestvici, s povprečno oceno 4,07. Z minimalnim zaostankom pa je za njo Nova Slovenija, čeprav v javnomnenjskih anketah ne blesti. A iz ocen uspešnosti posameznih politikov je razvidno, da sodelujoči poznavalci politike visoko cenijo delo njenih ministrov, kar dviguje rejting tudi stranki.

"Nova Slovenija ostaja zunaj vseh škandalov, prerivanja in prerekanja. Ministri delajo in rešujejo probleme. Upajmo, da bo to kdo opazil," denimo meni dr. Žiga Turk. 

"SDS je uspešna, ker še vlada, NSi zato, ker na pomembne položaje v gospodarstvu kadruje izključno svoje strankarske ljudi, LMŠ pa zato, ker je po anketah spet druga," pa svoj pogled pojasnjuje Aljuš Pertinač. Po drugi strani pa je zanj SD neuspešna, ker se je Tanja Fajon še pred formalno izvolitvijo na kongresu izkazala za popoln fiasko, SLS pa zato, ker je prehitro napovedala veliki boom vrnitve v državno politiko, ki ga sedaj ne more upravičiti.

A glede te stranke ima drugačno mnenje njegov voditeljski kolega pri Faktorju, Bojan Požar: "Delo SLS bi lahko ocenili kot uspešno predvsem zaradi nove ambicije Marjana Podobnika z volilnim projektom Povežimo Slovenijo, ki ima volilni potencial."

"Posebno mojstrstvo je, da izhajaš iz stranke, ki je ob prejšnji gospodarski krizi prisegala na varčevanje, ob tej pa ubereš povsem nasprotno pot in z visokim proračunskim primanjkljajem blažiš krizo. In kot kaže, to deluje," pa uspeh SDS-a ocenjuje politični bloger Sašo Ornik. Predsednik vlade in finančni minister si po njegovo glede tega zagotovo zaslužita pohvalo in v opoziciji bi ju tudi pohvalili, če ne bi živeli v družbi, kjer je nekaj najbolj nezaslišanega, če se v kakšni politiki strinjaš s svojim nasprotnikom.



Čeprav je radarji javnomnenjskih anket praktično več ne zaznavajo, pa so politični analitiki na visoko tretje mesto po uspešnosti uvrstili stranko SMC. Sklepati je, da ta ocena temelji na dejstvu, da jedro stranke, ki se do sedaj ni odkrušilo, ostaja trdno ter tako omogoča kontinuiteto oblasti - s tem pa tudi svoje politično preživetje do rednih volitev. Dokler jim bo to uspevalo, tudi ocena njihovega delovanja najbrž ne bo bistveno padla. Če pa jih bodo speli razbiti, pa jih verjetno čaka usoda DeSUSa, po mnenju sodelujočih poznavalcev politike najmanj uspešne stranke meseca septembra.

Med opozicijskimi strankami sicer najvišjo povprečno oceno beleži Stranka Alenke Bratušek. Gre za edino izmed štirih levih opozicijskih strank, ki je, kljub obči kritičnosti, bila pripravljena za kakšno stvar pohvaliti vlado. In preseganje logike "biti a priori proti" očitno znajo ceniti volivci, saj se je SAB v anketah spet povzpela do roba parlamentarnega praga, obenem pa so jo bolje od tekmecev ocenili tudi naši analitiki.

Drugače pa je z obema socialističnima strankama.

"Sodelovanje pri sprejetju Zakona o obrambi ni moglo zakriti globljih problemov, ki stranko SD pestijo že nekaj časa," meni komentator Domovine Marko Balažic. "Neuspešna interpelacija Aleša Hojsa in neposrečena kampanja ob maskah, so le dodatno razkrile vsebinsko praznost socialne demokracije v Sloveniji ter na široko odprle vrata Janiju Predniku v boju za vrh stranke," dodaja. Za DeSUS pravi, da je pod pritiskom, da se znebi Aleksandre Pivec pred jesenskim kongresom, da jim ta ne pripravi kakšnega presenečenja. "Pranje umazanega perila v javnosti pa je verjetno zapečatilo prihodnjo usodo stranke, saj je težko verjeti, da bi se v odsotnosti močnega kandidata na vrhu stranke lahko spet pobrali."

Še slabše gre Levici. Zakaj? "Politiki levice so skozi leta vse manj talentirani in vse manj izobraženi. Vse večkrat se zgodi, da podajajo izjave, ki izgledajo kot prvoaprilske, čeprav v resnici niso," problem te radikalno leve stranke diagnosticira Tino Mamić. Urednik portala Vipavska.eu dodaja, da opozicija vlado kritizira, kar je logično za vse demokracije. "A vendar mora biti kritika argumentirana, to pa v našem primeru ne velja, posebej če pomislimo na absurdnost nasprotovanja maskam. Kot da bi mask nikjer na svetu ne bi uporabljali, kot da so maske stvar politične odločitve."

Da je odgovor Matjaža Hana nastavil ogledalo Levici ter jih izpostavil kot nekonstruktivno in aktivistično stranko, na katero potencialni partnerji v prihodnje ne bodo mogli več računati, ocenjuje Marko Balažic.

Prvih in zadnjih pet


Med pet politikov z največ dodeljenimi točkami za uspešnost so se uvrstili trije politiki NSi in dva politika SDS. Med neuspešnimi pa najdemo tri predsednike strank leve opozicije, ekscesnega Miho Kordiša, nad vsemi pa predsednico DeSUS Aleksandro Pivec, ki jo je kot najmanj uspešno političarko meseca prepoznalo 8 in 14 sodelujočih analitikov.

Poznavalci politike so pogosto omenjali tudi notranjega ministra Aleša Hojsa, a znašel se je tako med tremi najbolj uspešnimi kot tremi najmanj uspešnimi politiki, zato so se točke nevtralizirale in ga ni med nobeno peterico, čeprav je bil bližje tisti z "uspešnimi politiki".  "Hojs se ni dal, zato zasluži priznanje," denimo meni dr. Žiga Turk.

Drugače od ostalih pa situacijo vidi Aljuš Pertinač, za katerega je absolutni zmagovalec Andrej Vizjak, minister za okolje. Po njegovem mnenju je namreč "že drugič evidentno zlorabil svoj položaj za lastno materialno korist in očitno se mu ponovno ne bo zgodilo nič." A Pertinač je bil edini, ki je v Vizjakovem spretnem nakupu delnic Petrola prepoznal najvišjo stopnjo politične uspešnosti.

Tanja Fajon se je med najmanj uspešnimi politiki znašla predvsem zaradi ocene analitikov, da ni izkoristila momenta menjave na vrhu Socialnih demokratov. Več o njenem dometu bomo pisali v posebnem prispevku.

Kar nekaj analitikov pa je kritično ocenilo septembrsko udejstvovanje poslanca SD Matjaža Nemca. "Pri Nemcu me najbolj čudi, ker je - nenazadnje - že dolgo na politični sceni, da ne uvidi, kako "žanje" zgolj neuspehe, potem ko se je politično tako močno radikaliziral. Očitno se ni čisto nič naučil od Pahorja," denimo pravi Bojan Požar.

Ocena vlade: 

Podobno kot v javnomnenjskih anketah se ocena uspešnosti delovanja vlade tudi v naših mesečnih ocenjevanjih počasi, a zanesljivo niža. Tokrat je padla na 3,29.

Med najbolj kritičnimi je analitik Valicona Andraž Zorko: "Način sprejemanja ukrepov, ki daje prednost političnim pred strokovnimi argumenti, ter resnično problematično komuniciranje ukrepov za zajezitev širjenja virusa, ki pri ljudeh vzbuja nelagodje in nezaupanje, s tem pa se krepijo in širijo pojavi, kot so pozivi k nenošenju mask ipd. s strani vplivnih estradnikov, ter posledično nespoštovanje priporočenega samozaščitnega ravnanja tudi pri ljudeh, ki bi ta priporočila sicer spoštovali."

Klik za povečavo


Pridružuje se mu tudi Aljuš Pertinač: "Vlada je potem, ko je nastopila mandat nepričakovano in v težkih okoliščinah ter razmeroma dobro obvladala epidemijo, izgubila zagon. Vse bolj in bolj se ukvarja z lastnim preživetjem (afera Pivec in DeSUS) in vse bolj in bolj preganja ideološke sovražnike. Poleg tega se zdi, da razen (pre)širokogrudnega blaženja posledic epidemije, nima prave ideje, kako ponovno zagnati gospodarstvo."

Nekateri drugi sodelujoči pa vidijo tudi pozitivne plati: "Za koalicijo so značilni dobri odnosi in sodelovanje med partnerji v precej večji meri, kot v preteklosti. Procesi priprav rešitev na zahtevno zimo pred nami potekajo zelo obetavno," pravi Sebastjan Jeretič. 

Kot situacijo vidi Marko Balažic, je vlada predstavila nekaj predlogov, ki se ne ukvarjajo le s krpanjem težav ob epidemiološki krizi, ampak naslavljajo nekatere globje probleme, s katerimi se v Sloveniji neuspešno spopadamo že več kot 20 let. "Upam, da ne bo ostalo le pri besedah ter bodo končno narejeni premiki na področju davčnih, zdravstvenih in pokojninskih politik."

Po besedah Bojana Požarja vlada deluje predvsem fokusirano. "Zlasti se mi zdi pravilna ocena, da Slovenije, upoštevajoč velikost, oziroma majhnost države, kaže določene ambicije imeti svojo besedo tudi znotraj EU, saj prej teh ambicij ni bilo zaznati," opozarja na razliko. "Besede dolgoletnega diplomata Aleksandra Geržine, da prejšnjih dveh zunanjih ministrov, Erjavca in Cerarja, zunanja politika sploh ni zanimala, povedo vse. Logar resnično dela, Janša pa kot kaže, ima resne evropske ambicije. Kje je tukaj komisar Lenarčič, pa nekako ni videti."

Da je vlada preživela tudi drugo interpelacijo, ki je, kot je bilo pričakovati, vlado bolj konsolidirala kot ji škodila, ocenjuje dr. Miro Haček. "Po drugi strani pa vlado nekoliko najedajo notranji spori v stranki DeSUS, kar je sicer precej absurdna situacija, saj gre za stranko, ki se lahko pohvali z uresničitvijo največjega dela njenega programa v katerikoli vladi doslej."

Sašu Orniku pa v oči bode razlika med uspešnimi ukrepi vlade za boj z gospodarskimi posledicami krize s Covid-19 in neuspešnimi ukrepi, da bi preprečila ponovno širjenje virusa, potem ko je bil ta v Sloveniji malodane že izkoreninjen.

"Dovolj denarne pomoči za gospodarstvo in posameznike in pomirjujoče napovedi, da se državljanom ne približuje brutalno varčevanje, so del keynesianske politike, ki pozitivno vpliva na celotni gospodarski sistem. Po drugi strani pa je prav neverjetno, kako neusklajena se zdi politika vlade v boju proti širjenju Covid-19. Iz dneva v dan dosegamo rekorde, ki so seveda tudi posledica večjega obsega cepljenj, a zdi se, da so razmere povsem pobegnile izpod nadzora," ocenjuje bloger. 

Kot pa poudarja Tino Mamić, je v resnici povsem vseeno, kaj naredi desno-sredinska vlada, levičarski mediji jo bodo raztrgali za vsako dejanje. "Zato lahko brez težav vnaprej napovemo, da bodo glavni slovenski mediji kritizirali tudi vse, kar bo vlada naredila do konca leta."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
  • 17. 06. 2026
Janković zavaja in pobudnike referenduma krivi za dražje nočno parkiranje
  • 16. 06. 2026
[Video] Dr. Andrej Fink in Marcos Fink: Argentina je med prvimi priznala Slovenijo (Slo 35, 16. 6. 2026)
  • 16. 06. 2026