Obsežna problematika, ki se odvija na šolskem polju, terja poglobljene analize in radikalne spremembe

POSLUŠAJ ČLANEK

Mednarodna raziskava PISA 2022, ki primerja dosežke 15-letnikov, je za Slovenijo pokazala splošen upad pri matematični, naravoslovni in bralni pismenosti, pri čemer je bila zadnja pod povprečjem OECD. Najbolj se je poslabšalo matematično znanje, povprečni dosežek slovenskih šolarjev leta 2018 je bil 24 točk višji kot sedaj. Najmanj pa se je poslabšalo naravoslovno znanje, in sicer za sedem točk.

V splošnem gre za največji padec od leta 2000. V raziskavi je sodelovalo 700.000 udeležencev, tudi iz držav nečlanic. V primerjavi z letom 2018 so na področju branja beležili 10 točk manj, pri matematiki pa 15 točk manj, kar pomeni zaostanek za 75 % leta za povprečjem. 

Znanje se je poslabšalo v dobri polovici držav, na področju matematike najbolj v Nemčiji, na Islandiji, Nizozemskem, Norveškem in Poljskem. V povprečju je imel vsak četrti 15-letnik slab uspeh na vseh treh področjih. OECD-jev direktor za izobraževanje Andreas Schleicher je opozoril, da ne smemo preceniti vloge koronavirusa.

Daleč najboljše rezultate na vseh področjih so dosegli v Singapurju – bili naj bi tri do pet let pred ostalimi članicami OECD. V znanosti in matematiki so bili izredno uspešni tudi Macau, Hongkong, Tajvan, Japonska in Južna Koreja. V branju so se dobro izkazale še Irska, Japonska, Južna Koreja in Tajvan.

Ekrani in kognitivne sposobnosti

Raziskava iz leta 2019 je ugotovila, da je uporaba elektronskih naprav (za dopisovanje prek telefona, branje na tablici) povezana z manjšo aktivacijo možganskih področij, ključnih za kritično integracijo več virov informacij. To je potrebno pri branju naravoslovne knjige ali znanstvenega članka, zato je še posebej pomembno v kontekstu študija: »/…/ če ljudje vsakodnevno prekomerno uporabljajo elektronske naprave, lahko to poslabša njihovo sposobnost razumevanja znanstvenih konceptov v hierarhičnem redu ali strukturi,« je za CyberScience dejal Ping Li, eden od avtorjev.

Li je pojasnil, da morajo bralci pogosto integrirati več delov informacije, ki je hierarhično razporejena po celotnem besedilu – tako kot posameznik trenira določene mišice ali zanemarja druge, se zgodi tudi s funkcionalnimi centri v možganih: sčasoma se okrepijo ali ošibijo. Če človek ni sposoben doumeti te pojmovne hierarhije, ne more dojeti bistva pojmov v besedilu.

»Razumeti znanost ni združevanje naključnih povedi in delov besedila, temveč združevanje ključnih konceptov v teh povedih v hierarhično strukturo – nekaj, s čimer ima mnogo študentov danes težave,« je izpostavil Li.

Januarja je bila v Frontiers in Psychology objavljena tudi raziskava, ki nakazuje, da je pisanje na roko v kontekstu učenja, zlasti glede na pomnjenje, boljše od digitalnega pisanja. Avtorji so pozvali, naj otroci od zgodnjih let v šoli vadijo pisanje na roko, četudi v šolah poleg tega sledijo tehnološkemu napredku.

Raziskava PISA 2022 glede uporabe mobilnih telefonov ugotavlja jasno povezavo s slabšim sledenjem predavanjem. Priporočili so jasnejša navodila in smernice ter prepoved uporabe mobilnih telefonov, kar je sprejelo že veliko držav, a se prepoved pogosto slabo izvršuje.

Ministrstvo zagotavlja, da je s trendi seznanjeno in stremi k premišljeni rabi tehnologije

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so dejali, da so z omenjenimi trendi seznanjeni in se tudi udeležujejo razprav na temo v okviru EU in OECD. Zatrdili so, da je Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021-2027) usklajen z evropskim akcijskim načrtom in upošteva tudi smernice, ki jim sledijo ostale razvite države. »Tako kot drugod se zavedamo, da lahko premišljena in osmišljena raba tehnologije pouk obogati, nekatere učne cilje pa je brez nje celo težko doseči,« so zapisali.

Poudarili so, da se morajo tudi učitelji učinkovite rabe tehnologije naučiti, zaradi česar je razvijanje digitalnih kompetenc ena od ključnih veščin za vseživljenjsko učenje in je umeščeno v obstoječe učne načrte ter naj bi mu bila tudi v procesu prenove posvečena posebna pozornost.

»Digitalizacija v izobraževanju namreč ne pomeni, da ima vsak učenec svojo digitalno napravo, ki bi jo naj uporabljal skozi celoten šolski dan in kjer bi elektronska gradiva nadomestila tiskana, ampak se uporablja smiselno in po potrebi,« so še izpostavili.

Strokovnjaki o domačih nalogah, učenju in kritičnem mišljenju: ni večje neumnosti od ukinjanja domačih nalog

Poljska vlada je izjavila, da naj bi se odmikali od učenja na pamet v prid kritičnemu mišljenju.

Dr. Žiga Turk, nekdanji minister za izobraževanje, je glede ukinitve domačih nalog pristavil, da »lenega čaka strgan rokav … sploh v konkurenci držav, kjer se otroci še učijo«.

Podobno je izpostavil Merc: »Evropa bo s takšnimi voditelji propadla. Na Vzhodu se, na primer Kitajci, pridno učijo, v Evropi pa ne bi delali naloge?« Meni, da »večjih neumnosti, kot je ukinjanje domače naloge, ni«. Poudaril je, da so domače naloge ključen sestavni del učnega procesa ter da mora otrok snov ponavljati. Hkrati pa da je »prvi pogoj za kritično mišljenje, da sploh nekaj znamo – ne moremo imeti mnenja brez znanja«.

Dr. Leonida Zalokar, direktorica Strokovnega centra Planina, ocenjuje, da bi se bilo treba domačim nalogam bolj posvetiti. »Splošno znano in sprejeto dejstvo je, da so domače sestavni del procesa poučevanja, ker naj bi služile predvsem ponovitvi in poglobitvi tekoče snovi – vsekakor naj bi otroci domače naloge naredili sami,« je dejala. Ob tem je poudarila, da sama v domačih nalogah vidi pomembnejšo funkcijo, to je funkcijo vzgoje.

Toda prakse se (po obsežnosti in zahtevnosti) od šole do šole ter od predmeta do predmeta razlikujejo, zaradi česar, opozarja, otroci delajo domače naloge od nekaj minut do več ur dnevno.

Nekateri deležniki se resda sprašujejo o funkciji domačih nalog in trdijo, da jih najuspešnejši izobraževalni sistemi ne poznajo, a to je po besedah nacionalne koordinatorke najnovejše raziskave bralne pismenosti Eve M. Klemenčič mit. Poleg tega zgolj 18 % četrtošolcev meni, da domača naloga ni potrebna. Raziskava je pokazala še, da imajo učitelji čisto drugačno predstavo o tem, koliko časa učenci porabijo za domačo nalogo pri kateremkoli predmetu, ki vključuje branje.

Večjo težavo vidi v napovedanih ocenjevanjih, saj te privzgajajo kampanjsko namesto sprotnega učenja in ponavljanja, ki pa imata skozi daljše časovne umike bistveno boljši učinek na pomnjenje in razumevanje snovi.

Kampanjsko učenje dokazano ne spodbuja razvoja kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in sposobnosti reševanja problemov, hkrati pa so omenjene veščine izredno pomembne za osebnostni razvoj in učne dosežke, je dodala.  

»Obsežna problematika, ki se odvija na šolskem polju, terja poglobljene analize in radikalne spremembe, katerih pa ni moč pričakovati, v kolikor bodo v različnih organih, strokovnih svetih, položajih ipd. sedeli in razpravljali ljudje, ki so tako stanje pri nas tudi povzročili. In ki sami niso opravili niti enega dneva dela v vzgoji in izobraževanju,« je še povedala dr. Zalokarjeva.

Na družbenih omrežjih se je pojavilo tudi več pričevanj učiteljev, ki pritrjujejo ugotovitvam raziskav, da otroci ne dosegajo zadostnih standardov znanja. »Ti otroci ne znajo brati. Nimajo razumevanja. Nimajo nikakršnega besedišča, nobenega osnovnega znanja. Česa takega še nisem doživela,« je dejala ena od učiteljic. Dodala je, da so učenci z učnimi motnjami nekoč bolje pisali od sedanjih, ki nimajo motenj. Več si lahko preberete v članku: Dileme sodobnega izobraževanja: na Zahodu zaskrbljujoči trendi, rešitve pa zelo različne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike