Obletnica umora na Streliški: »O, ti nesrečna Ljubljana«

»O, ti nesrečna Ljubljana, ki preganjaš in preklinjaš tiste, ki so k tebi poslani, da ti prinesejo mir.« Besede, izrečene na pogrebu dr. Lamberta Ehrlicha, še danes odmevajo po ljubljanskih ulicah in drugih poteh naše domovine, od Kočevskega roga do Hude Jame. Tako je na slovesnosti ob obletnici umora Ehrlicha, ki ga nekateri imenujejo tudi »prerok slovenskega naroda«, poudarila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Slovesnost na kraju zločina

Kljub deževnemu popoldnevu se je na Streliški ulici v Ljubljani danes zbralo več deset ljudi, ki so počastili spomin na vodilno osebnost katoliškega prosvetnega in narodnega gibanja na Koroškem ter vizionarja slovenske samostojnosti Lamberta Ehrlicha. Zbrali so se na mestu, kjer je Ehrlich na današnji dan pred 83 leti podlegel kroglam revolucionarnega nasilja.

Šlo je za idejnega očeta samostojne slovenske države, ki je bil odločen, da mora biti »Slovenija mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom«, to nalogo pa bo mogla »Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali na severu, na vzhodu ali na zahodu,« je na njegove besede v nagovoru spomnila zgodovinarka Jaklitscheva.

Med vrlinami Ehrlicha je izpostavila njegovo doslednost pri vzgoji mladih v neupogljive katoličane in narodno zavedne Slovence. Tako kot je bil sam občutljiv za stisko drugih, je tudi pri mladih razvijal čut za sočloveka, je povedala.

Tako kot je bil sam občutljiv za stisko drugih, je tudi pri mladih razvijal čut za sočloveka.

Umorjen tudi nič hudega sluteči študent

Na Streliški ulici, pred tedanjim Akademskim domom sv. Cirila oz. pred stavbo današnje Waldorfske šole, sta ga 26. maja 1942 umorila člana Varnostno obveščevalne službe Franc Stadler – Pepe in Kamilo Kratochwill – Mile. Prav tako študenta Viktorja Rojica, ki ga je takrat nič hudega sluteč spremljal, je spomnila zgodovinarka.

Zločinsko dejanje, ki si po njenih besedah zasluži jasno obsodbo pred zgodovino, je po vojni dobilo novo razsežnost. Leta 1946 je komunistična oblast namreč oskrunila Ehrlichov grob na ljubljanskih Žalah in njegove posmrtne ostanke razmetala na danes neznani lokaciji.

Jaklitscheva je opomnila tudi na izjemno množično udeležbo na Ehrlichovem pogrebu ter na besede generalnega vikarja Ignacija Nadraha, ki je med pogrebnim nagovorom vzkliknil: »O, ti nesrečna Ljubljana, ki preganjaš in preklinjaš tiste, ki so k tebi poslani, da ti prinesejo mir.« Te besede po njenih besedah še danes odmevajo »po ljubljanskih ulicah, po vseh poteh naše domovine, vse do Kočevskega roga, Teharij, Starega Hrastnika, Hude Jame«.

Čistih rok, čistega značaja in srca

Ehrlichovega vizionarstva se je na slovesnosti, ki se je nadaljevala ob njegovem doprsnem kipu v atriju ljubljanske Teološke fakultete dotaknil tudi predsednik društva Združeni ob lipi sprave dr. Janez Juhant. Predvsem pa je bil po njegovih besedah globoko veren duhovni človek. »Teologijo, filozofijo, etiko, posebno pa etnologijo in misiologijo je prežemal z globokim osebnim krščanskim duhovnim izkustvom,« je pojasnil.

Spomnil je na besede Ehrlichovega učenca, ki ga je opisal kot človeka čistega značaja, čistega srca in čistih rok, kot borbenega, a viteškega človeka. »Človeka ni nikoli sovražil, ni se boril proti njemu, le reševal ga je.«

Prerok slovenskega naroda

Ehrlich je bil prijatelj odrinjenih in zapostavljenih, njegovo življenje pa je bila stalna molitev, je še povedal Juhant, ki je skupaj s predstavnikom Teološke fakultete dr. Romanom Globokarjem na današnji slovesnosti pred Ehrlichov doprsni kip položil tudi venec nageljnov.

Prav na Juhantove besede se je v pridigi v ljubljanski stolnici, kjer so slovesnost sklenili, navezal tudi pomožni škof dr. Franci Šuštar. »Zaradi svojega posvečenega življenja, duhovniškega poslanstva v oznanjevanju in posvečevanju, poučevanja mladih v Božjih in človeških krepostih, ljubezni do naroda in človeštva ter drugih prizadevanjih je zasluženo imenovan prerok slovenskega naroda,« Tako je Ehrlicha namreč v podnaslovu knjige poimenoval prav Juhant.

Pietetne slovesnosti so se udeležili tudi tudi predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin, predsednica pobude Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus in Romana Bider iz pobude Vseposvojitev.