Ob interpelaciji Fajonove: vlada je veleposlanika iz ZDA odpoklicala kar dvakrat, Janša Fajonovo pošilja v Moskvo

Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Pet mesecev po prevzemu oblasti je vladno ekipo Roberta Goloba doletela prva interpelacija – SDS jo je vložila proti ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. 

Očitali so ji dve glavni stvari. Najprej zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za pomoč Nataši Pirc Musar pri zbiranju podpisov za predsedniške volitve. Preko te mreže je namreč po veleposlaništvih in konzulatih razposlala naslov, kamor volivci lahko pošljejo podpise. Naslov je bil izpostavljen na vidnem mestu, v SDS pa menijo, da bi ministrstvo to moralo storiti še za vse ostale kandidate.

Drugi očitek, ki je vložitev interpelacije tudi sprožil, pa je odpoklic veleposlanika v Združenih državah Toneta Kajzerja zaradi depeše o zgornji zadevi, ki jo naj bi posredoval predsedniku SDS-a Janši. V tej stranki so prepričani, da se je odpoklic zgodil mimo zakona, saj posvetovanja s predsednikom Borutom Pahorjem, ki ga zahteva zakon, ni bilo oziroma je bilo izvedeno naknadno.  

Glasovanje se je končalo z 52:22 v prid Fajonove.

To je v imenu vlagateljev razložil Franc Breznik, ki je povedal, da zaradi posebnega obravnavanja Pirc Musarjeve ostali kandidati niso bili v enakopravnem položaju. Nad posredovanjem vloge zgolj eni kandidatki so se pritožili vsi ostali kandidati z izjemo Logarja ter vsa stroka. Na navedke kandidatke in branilcev ministrice se je tovrstna praksa že izvajala, a je Breznik ob tem povedal, da to drži zgolj za nekatere referendume, kjer je situacija povsem drugačna.

Glede odpoklica Kajzerja je dejal, da gre za strokovnega, dolgoletnega diplomata, katerega odpoklic je bil nesorazmeren glede na domnevno kršitev. Depeša tudi naj ne bi imela stopnje tajnosti. Ministrica naj bi kršila tudi zakon o zunanjih zadevah, ki veleva posvetovanje o odpoklicu s predsednikom, česar ni storila. Predsednik Borut Pahor, ki je odpoklic podpisal, je glede tega izrazil nelagodje.

Fajonova vse očitke zavrnila, koalicija trdno za njo


Ministrica Fajonova je očitke zavrnila in zatrdila, da gre za zlorabo instituta interpelacije. Svojemu delu je pripisala velik uspeh, ob spoštovanju zakona. Zavrnila je vsakršen pomen stopnje tajnosti, ki naj bi jo depeša imela. Kajzer je po njenih besedah ravnal v nasprotju s svojimi pooblastili in ne bi smel prvaku ene od strank posredovati tovrstnih dokumentov. Trdila je, da se v resnici je posvetovala s predsednikom Pahorjem.

Ker je kršil zakonodajo, ni spoštoval pravil depešnega sistema in je dal prednost stranki pred državo, po oceni zunanje ministrice Kajzer ne more opravljati funkcije veleposlanika. Predlagateljem interpelacije je očitala, da s tem odvračajo pozornost od dejanskih nepravilnosti, ki jih je storil odpoklicani veleposlanik.

Pravilnik, ki naj bi omogočil nepravilnost, je spremenil predhodnik Fajonove na ministrskem položaju ter kandidat za predsednika republike in član stranke SDS Anže Logar. Iz tega je izpeljala, da gre za aktivnosti SDS, da na pomembnih mestih namestijo sebi lojalne kadre z izigravanjem zakona. Opoziciji je očitala še poskus povzročanja razpok v trdni koaliciji.

Predsednik Pahor podrobneje pojasnil, kdaj so se z njim posvetovali o odpoklicu veleposlanika

Se je torej ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pred odpoklicem veleposlanika Kajzerja iz Washingtona predhodno posvetovala s predsednikom republike Borutom Pahorjem, kot ji to veleva zakon? Odgovor je ne. In ja.

Kot je danes na Twitterju pojasnil Borut Pahor, je za zagotovitev zakonitosti postopka sklep o odpoklicu vlada morala sprejeti še enkrat, potem ko se je zunanja ministrica s predsednikom republike vendarle posvetovala:

https://twitter.com/BorutPahor/status/1590648474600865793

Prvič so na vladi namreč, mimo posvetovanja s predsednikom, o odpoklicu veleposlanika glasovali 15. 9. in odpoklic že skomunicirali z javnostjo. A ker je šlo za nezakonit postopek, so o tem na vladi glasovali še enkrat, in sicer 28. 9., po posvetovanju s predsednikom Pahorjem.




Glede zbiranja podpisov za Natašo Pirc Musar je dejala, da gre za prakso, ki v Sloveniji obstaja že 25 let in so jo za referendume koristili tudi že pri SDS, kot tudi šest letošnjih kandidatov za predsednika.

Ostali poslanci koalicije so večinoma ponovili argumente ministrice in s tem izrazili njeno enotnost v kontekstu interpelacije, poudarjali pa so tudi svojo enotnost na splošno. Med nekaj drugimi stvarmi se je omenjalo tudi to, da je sliko depeše Janša objavil le nekaj minut po tem, ko jo je prejel Kajzer. Med njimi je bilo tudi veliko očitkov trenutni opoziciji iz njenega dvoletnega mandata, kjer ji očitajo razne zlorabe.

Bistvo spora glede tega, ali je bila Nataša Pirc Musar obravnavana privilegirano, je, ali mora za tovrstno storitev državno institucijo zaprositi kandidat sam ali pa bi državni organ ob zahtevi enega kandidata isto stvar moral narediti tudi za vse ostale.

Nova Slovenija podpira interpelacijo, ker je bila sankcija nesorazmerna


Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ravnanje veleposlanika Kajzerja sicer označil za neprimerno. Vseeno pa je Fajonovi očital, da je bila reakcija nesorazmerna in jo je izkoristila za odstranitev sebe oz. vladi nenaklonjenega kadra. Vrtovec je tudi, kot že pred njim Eva Irgl, opozoril na medlo zunanjo politiko, ki jo vodi Fajonova. Med drugim ji v NSi očitajo nezmožnost ali nepripravljenost uvrstiti Rusijo na seznam terorističnih držav, kot so to storile že številne države. Podobno se politika Tanje Fajon ne zavzema za ukinitev vizumov za ruske državljane.

Pozicijo NSi je okrepil še Jožef Horvat, za katerega je prav tako sporno, da se je Fajonova na nepravilnost Kajzerja odzvala disproporcionalno in mimo zakona. Glede tega je opozoril na mnenja mnogih strokovnjakov, med drugim Iva Vajgla, Dimitrija Rupla in Mira Cerarja. Tudi glede pomoči pri zbiranju podpisov Nataši Pirc Musar je izrazil prepričanje, da je bila pozitivno diskriminirana.

Janez Janša je med drugim opozoril, da Pirc Musarjevi niso pomagali zgolj na veleposlaništvih, pač pa je bil naslov za pošiljanje podpisov kot edini objavljen v več institucijah. Tako vsi kandidati niso imeli enakih možnosti.

Je pa prejšnji predsednik vlade zunanjo ministrico tudi spomnil, da je ob njegovem obisku v Kijevu govorila o tem, kako je treba iti tudi v Moskvo. "Jaz bi vprašal, kdaj bo šla gospa v Moskvo in prepričala gospoda Putina v mir, ker to so bili očitki, ki so leteli na nas takrat, ko smo šli v Kijev. Sedaj ste zunanja ministrica, imate vso priložnost, torej pot pod noge."

KOMENTAR: Vid Sosič
Janševi v opoziciji prizanesljivejši od KUL-a
Pet mesecev je torej največja opozicijska stranka, SDS, dala časa Golobovi vladi, preden je na zagovor v parlament poklicala prvega od njenih ministrov. Natančneje, prvi dve ministrici, saj se bo v ponedeljek za svoje početje na čelu MNZ-ja zagovarjala še notranja ministrica Tatjana Bobnar. Pri Golobovih se nimajo kaj pritoževati, saj je prejšnja, KUL opozicija, prvega Janševega ministra – gospodarskega Zdravka Počivalška – interpelirala že po dobrih dveh mesecih na oblasti, v prvega pol leta se mu je pridružil še notranji minister Aleš Hojs, v prvem letu pa so na zagovor poklicali kar 5 ministrov ter še predsednika vlade s predlogom konstruktivne nezaupnice in ustavne obtožbe. Vnemo KUL-a bo tudi pregovorno zahtevna opozicijska SDS težko dosegla, kaj šele NSi, ki je svojo prvo interpelacijo napovedala ob odločitvi ministrice za kulturo Aste Vrečko, da z blagoslovom vlade ukine Muzej osamosvojitve Slovenije oziroma ga združi z Muzejem novejše zgodovine. Če bo NSi to storila, bo to šele tretja interpelacija v zgodovini stranke, katere nosilci oziroma prvopodpisani bodo. Interpelaciji ob trdni koalicijski večini seveda ne bosta izglasovani. Vseeno pa se zdi, da je na trdnejših argumentih postavljena ponedeljkova proti ministrici za notranje zadeve. Ta je dala populistično in mimo stroke odstranjevati ograjo na južni meji, čeprav (ali prav zato?) smo priča drastičnemu povečanju ilegalnih vstopov v državo: število se je glede na lani povečalo za 115 %, samo v zadnjih 10 dneh so jih prestregli skoraj 2 tisoč. Obenem MNZ izvajalcem noče plačati ograje, ki jo je naročilo in bi jo po pogodbi moralo. Več o teh stvareh bo nedvomno govora v ponedeljek.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike