O čem sta se z Erdoganom pogovarjala voditelja EU, ko je v sobi zmanjkalo stolov za ženske?

Foto: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
V torek sta se v Ankari s predsednikom Erdoganom sestala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pogovori, predvsem o gospodarstvu in migracijah, naj bi izboljšali v zadnjih letih izrazito napete odnose med Turčijo in Unijo, a jih je zasenčil »kavč škandal«, ko so gostitelji »pozabili« pripraviti stol za predsednico komisije.

V igri je veliko odprtih vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti z enim srečanjem. Medtem ko lahko pozdravimo vtis otoplitve odnosov, pa je Erdogan vendarle poslal jasno sporočilo. Evropska unija je že drugič v letošnjem letu grobo ponižana na diplomatskem parketu, še ugotavljamo v komentarju uredništva.

Po srečanju je predsednik Evropskega sveta Charles Michel zatrdil, da so bili pogovori odkriti, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je omenila nov zagon v evropsko-turških odnosih. Ti so komplicirani že dalj časa, še posebej od migrantske krize leta 2015, do vrhunca napetosti pa je prišlo lani, ko je Turčija začela z iskanjem zemeljskega plina v Sredozemskem morju, ki si ga lastita tako Grčija in Ciper kot Turčija.

Osrednja tema pogovorov sta ključni karti, s katerima lahko igrata obe strani. Na evropski strani gospodarstvo, na turški migracije.

Gospodarstvo: Lahko zacveti, če bo zunanja politika Turčije »pridna«


Evropska unija je največji trgovinski partner Turčije. Turško gospodarstvo, ki že pred epidemijo ni bilo v najboljši kondiciji, je močno prizadel covid-19. Turčija zato potrebuje dobre gospodarske odnose z Evropo. Slednja ima v rokah tako možnost okrepitve gospodarskega sodelovanja kot tudi uvedbo sankcij, za upravičenost katerih je v Turčiji mogoče najti več kot dovolj razlogov. Od omejevanja svobode medijev in omejevanja političnih nasprotnikov do podpiranja terorizma, vmešavanja v konflikte na okoliških kriznih žariščih in vdiranja v morska območja držav članic EU.

Evropa je večino turških problemov pripravljena spregledati, saj je trgovanje tudi v njenem interesu. Sodeč po izplenu torkovih pogovorov bo tako Turčija lahko okrepila gospodarsko sodelovanje z EU, če bo na zunanje-političnem področju "pridna", v notranje probleme Turčije pa se Evropa bistveno ne namerava vtikati, razen s kakšno kritično izjavo.

Tako so že napovedani prvi pogovori z Grčijo po letu 2016, prav tako urejanje ciprskega vprašanja prek OZN. Turčija je tudi umaknila svoje bojne ladje v vzhodnem Sredozemlju in tamkajšnji konflikt zamrznila. Evropska unija na drugi strani napoveduje reformo carinske unije, ki sta jo EU in Turčija sklenili leta 1995, Turčija pa že dalj časa želi sprememb na tem področju.

Migracije – denar za vzdrževanje migrantov in hkrati demoklejev meč nad Evropo


Ključna karta, na katero igra Turčija v pogovorih z Evropo, so migracije. Turčija po ocenah vlade gosti 6 milijonov beguncev, od tega 4 milijone iz Sirije. V skladu z dogovorom z EU jih zadržuje na svojem ozemlju, v zameno za denar iz Evrope.

A tega začenja zmanjkovati, zato so tudi tukaj potrebna nova pogajanja. Zaenkrat Evropa obljublja dodaten denar, namenjen za podporo beguncem, medtem ko se Turčija zavezuje, da jih bo še naprej zadrževala na njihovi poti proti Evropi. Erdogan se hkrati zaveda, da ima pri roki vselej priročno orožje, ki ga lahko uporabi, če bi želel izsiljevati Evropo. Se pa želi Ankara, kot je povedal Erdogan, premakniti s pozitivnega govorjenja k konkretnim akcijam. EU je v dogovoru leta 2015 Turčiji obljubila tudi olajšanje pridobivanja viz, kar pa se ni zgodilo.

Ko umanjka stol za predsednico Evropske komisije


Samo vsebino pogajanj je precej zasenčil incident s stoli. Po skupnem fotografiranju so voditelji vstopili v sobo za pogovor, kjer pa sta bila pripravljena le dva stola, ki sta ju zasedla Michel in Erdogan, Von der Leyenova pa je ostala brez. Gostitelji so jo nato posedli na kavč nasproti turškega zunanjega ministra, čeprav je predsednica Evropske komisije po statusu izenačena s predsednikom Evropskega sveta in predsednikom Turčije na omenjenem srečanju.

Foto: Twitter


Medtem ko so nekateri v gesti videli izraz šovinizma, češ, da je Turčija načrtno ponižala Von der Leyenovo, ker je ženska, se Turčija zagovarja, da je bil sedežni red dogovorjen z Brusljem. Kot je povedal uradni govorec Evropske komisije Eric Mamer, je bila predsednica presenečena, saj je pričakovala enak sedež kot preostala dva sogovornika, a je dala prednost vsebini pred obliko protokola. Za Evropsko unijo je to že druga diplomatska blamaža, po izgonu evropskih diplomatov iz Rusije v času obiska evropskega visokega predstavnika za zunanjo politiko v Moskvi.

Vonderleyenova je sicer dodala, da se je z Erdoganom pogovorila tudi o ženskih pravicah, a tudi na tem področju je Turčija daleč od zgleda, za dodatno provokacijo Evropske unije pa so pretekli teden odstopili tudi od Carigrajske konvencije.

Turška ekspanzivna politika


Čeprav je Turčija že 22 let kandidatka za vstop v Evropsko unijo, pa se v zadnjih letih od članstva aktivno oddaljuje. Še posebej z zniževanjem demokratičnih standardov, povečanjem moči predsednika Erdogana ter preganjanjem političnih nasprotnikov in novinarjev. Nekaj tednov pred obiskom je Turčija ukinila tretjo največjo politično stranko v državi. Turki si napredovanje pogajanj želijo še letos, kar je sicer malo verjetno.

Turčija je aktivno udeležena v več sporov v regiji. Turška vojska posreduje v Siriji in Libiji, aktivno so podprli Azerbajdžan v vojni z Armenijo, odkrite spore pa imajo tudi s sosedami v Sredozemlju, predvsem Grčijo in Ciprom, severni del katerega Turčija okupira že 47 let. Izključne ekonomske cone omenjenih držav se namreč prekrivajo, Turčija pa v spornih vodah išče tudi zemeljski plin.



KOMENTAR: Peter Merše
Nov performans šibke evropske zunanje politike brez identitete
Znova smo lahko videli šibkost neenotne Evrope na zunanjepolitičnem področju. Čeprav je z gospodarskimi dogovori in začasno deeskalacijo nekaj pridobila tudi Evropa, je jasno, da je bil Erdogan tisti, ki je diktiral pogovor. Že diplomatski eksces s stoli lahko daje jasno simbolno sporočilo, da je Evropa tista, ki se bo prilagajala Turčiji in ne obratno. Simbolno je Evropo udaril prav na področjih, ki so zanjo simbolno pomembni: demokracija, svoboda tiska in govora ter pravice žensk. Čeprav je Carigrajska konvencija v resnici sporna, ker skozi zadnja vrata prinaša ideologijo spola, je za obe strani simbolnega pomena. Evropa je tako zamižala na vseh področjih, za katere tako trdi, da so ji svete, še posebej ko gre za konservativnejše članice s krščanskim predznakom, hkrati pa zadržala predvsem status quo, ki ga Turčija, ko si gospodarsko opomore lahko kadarkoli prekine. Če Turčija potrebuje predvsem evropski denar in trg, kar je na dolgi rok možno dobiti tudi drugje, je Turčija za Evropo in NATO protiutež proti Rusiji in Iranu, ključna točka za ustavljanje migracij in strateški partner ali nasprotnik v regiji. Tega pa Evropa ne more dobiti drugje. V kolikor pa se že omenja kakšna simbolna vprašanja na evropski strani, pa je v prvi vrsti Carigrajska konvencija, ki je za Evropo v očeh Turkov po svoje posmeh. Evropa tako favorizira teorijo spola nad ključnimi vrednotami kot so verska svoboda, svoboda govora, demokracija in dejanska zaščita žensk. A od razklane Evrope, ki zanemarja svojo identiteto, drugega niti ni pričakovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00

Prihajajoči dogodki

MAJ
19
Prepevam ti v zahvalo
18:00 - 19:00