Novo: 173. številka Domovine

V prvi novembrski številki tednika Domovina se posvečamo skrbi za starejše. Smo starajoča se družba, skrb za starejše nam pa močno peša, že kar propada. Imamo veliko prostih postelj v domovih, saj za starejše, ki bi tam živeli, nima kdo skrbeti. Katja Benčina piše o pomanjkanju kadrov, nizkih plačah v domovih za starejše ter o neodzivnosti vlade za potrebe skrbi za starejše. Z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi pa vlada že tako (pre)obremenjenemu sistemu nalaga še pomoč na domu. V pogovoru z Denisom Sahernikom preberemo, da nas pred kolapsom varuje le požrtvovalnost zaposlenih.

Tina Bertoncelj se tudi tokrat posveča problematiki zapornikov. Piše o tihotapljenju migrantov ter posledično prepolnih slovenskih zaporih. Podatek, da je bilo pred šestimi leti v priporu ali zaporu zaradi tihotapljenja ljudi 59 oseb, junija letos pa 774, je zgovoren. O kadrovski in prostorski stiski pripoveduje Bojan Majcen, ki v pogovoru podrobneje predstavlja problematiko ter predstavlja način dela v zaporu ter skrb za resocializacijo zapornikov.

V nadaljevanju se posvečamo problematiki na področju zdravstva; komentar je zapisal Federico V. Potočnik, ki na podlagi odnosa vlade do zdravnikov meni, da Golob zdravnike sovraži.

Dr. Valentin Areh se je pogovarjal s predsednikom Državnega sveta Markom Lotričem, ki se bo na volitve podal s svojo novo politično stranko. Poudarja, da so mu pomembne dobre ideje, vrednote in rešitve. Ideološke razprtije po njegovem niso dobra pot naprej, kritičen pa je tudi do odnosa države do slovenskega gospodarstva – meni, da se slednje danes sooča predvsem z visokimi vhodnimi stroški in postaja vse bolj nekonkurenčno. Več Lotričevih jasnih misli lahko preberete v tedniku.

Aljuš Pertinač se v času ameriških volitev sprašuje, ali bo zmagovalec Trump ali Kamala. Na temo volitev v ZDA je spregovoril tudi dr. Igor Kovač, raziskovalec področja mednarodnih odnosov, ki je v pogovoru z Luko Svetina osvetlil ozadje političnega sistema in volitev v ZDA.

Ker se premier Robert Golob ni udeležil srečanja ob robu vrha EU, ki je bilo namenjeno pogovoru o migracijah, se Lea Kalc Furlanič sprašuje po vzrokih njegove odsotnosti ter možnostih, ki jih je izpustil.

V nadaljevanju pišemo o velikem padcu gledanosti Dnevnika in Odmevov na TV SLO.

Drago Bajt pa razmišlja o kulturi v medijih oz. piše o tem, kakšno moč imajo mediji in kako nam predstavljajo točno določene vsebine, ki v veliko primerih nimajo veliko povezave s kakovostjo, širino, strokovnostjo.

Dr. Jože Dežman bralcem predstavlja apel, ki so ga vladi napisali duhovniki dekanij Črnomelj in Kočevje ter drugi slovenski duhovniki. Z apelom želijo spodbuditi vlado, da bi dovolila dostojen pokop posmrtnih ostankov vojnih in povojnih žrtev. Njihove kosti čakajo usmiljenja kar v zabojnikih.

Bojan Požar komentira vračanje Karla Erjavca v politiko.

Milena Miklavčič pa se v svoji kolumni tokrat posveča luksuzu in se sprašuje, kaj to je – včasih je luksuz že čutenje, preprostost in empatija.

Igor Gošte v športni kolumni piše o tekmovalnosti in primerja način vzgoje otrok na tem področju danes in v času svojega otroštva.

Dr. Valentin Areh v 20. delu spominjanja na prvo svetovno vojno piše o celjskem polku, ki ga je 27. avgusta 1914 obstreljevalo rusko topništvo.

Ivan Sivec piše o drugem delu doživetij in prigod z otoka Vis, kamor so v tistih časih uslužbenci RTV zahajali na dopust. Spominja se tudi Mariborčana admirala Tegetthoffa, ki je pri otoku Vis s svojo strategijo premagal veliko večje in bolj oboroženo ladjevje kot ga je imel s svojo vojsko.

Ddr. Verena Perko nam predstavlja lanterno, ki so jo našli na Školaricah blizu Kopra. V ostankih razsežne rimskodobne vile je bila tudi lanterna z okrasom vinske trte. Avtorica piše o pomenu teh simbolov.

Špela Potočnik tokrat piše o iskanju ravnovesja v vsakdanjem življenju; vsi ga potrebujemo, le pot do tja je včasih malo težja. Tudi Mateja Peršolja piše o notranjem razvoju, o pomenu tega, da se ustavimo in prisluhnemo sebi ter naravi. To je pot do notranjega miru.

Milan Hrastar nam v branje priporoča dve knjigi: Dve zgodbi enega zakona ter Skalpel.

V rubriki Zanimivosti nam Leon Oblak predstavlja dosežek podjetja SpaceX, ki je dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije.

Proti koncu smo pogledali še k dragocenim starim orglam iz ljubljanske stolnice, ki jih je pred 110 leti zasnoval orglar Ivan Milavec. Orgle so potrebne obnove.

Andraž Arko nam tokrat priporoča film o Karolu Wojtyli, ki goduje 22. oktobra, za papeža pa je bil izvoljen 16. oktobra 1978.

Dodali smo še recept golaža iz kislega zelja in krompirja, nekaj šal za lepši dan ter razvedrilo z nagradno križanko, ki lahko vašemu prijatelju prinese darilo.

Tudi tokrat boste v tedniku Domovina zagotovo našli zase zanimive vsebine. Predstavite jih tudi svojim bližnjim.

Veseli bomo tudi vaših mnenj in predlogov. Berite Domovino – ker širimo obzorja.

Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,95 €.
Lahko pa tudi nenaročniki prelistate predogled tednika Domovina – s klikom na spodnji gumb.

Prelistaj Domovino 173 na spletu