NLB s skoraj polmilijardnim dobičkom: "Poslovni model je popolnoma drugačen, kot je bil še pred desetletjem"
POSLUŠAJ ČLANEK
NLB je objavila nerevidirane rezultate za leto 2022. Banka je ustvarila 446,9 milijona evrov dobička po davkih, pri čemer je na celoletni poslovni rezultat pomembno vplival nakup Sberbanke po ruskem napadu na Ukrajino.
"S ponosom poudarjamo, da je v letu 2022 NLB ustvarila najvišji dobiček po davkih v zgodovini katerega koli podjetja s sedežem v Sloveniji," je dejal predsednik Uprave NLB, Blaž Brodnjak. Kot pravi, jim je uspelo izrazito negotove okoliščine previhariti na zgodovinski način. Ob tem ga veselijo tudi napovedi o sprostitvi pogojev kreditiranja za slovenska gospodinjstva.
"Kljub negotovim razmeram, senci vojne v Evropi ter posledični energetski krizi in upočasnjeni gospodarski rasti, je bilo leto 2022 najboljše leto v zgodovini NLB Skupine," so sporočili iz NLB. V letu 2022 je znašal rezultat po davkih 446,9 milijona evrov, pri čemer je na celoletni poslovni rezultat pomembno vplival nakup Sberbanke po ruskem napadu na Ukrajino, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez upoštevanja N Banke se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov in dosegel 262,8 milijona evrov.
Kot pravi predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak, so ob negotovosti, izzivih in posledicah vojne v Ukrajini vse bančne članice NLB prispevale svoj delež k stabilizaciji panoge in gospodarstva v regiji, pozneje pa so se odzvale tudi na nestabilnosti v energetskem sektorju in z zagotavljanjem likvidnosti prispevale k uspešni razrešitvi tudi tega izziva. "S ponosom poudarjamo, da je v letu 2022 NLB ustvarila najvišji dobiček po davkih v zgodovini katerega koli podjetja s sedežem v Sloveniji."
Ob objavi lanskih rezultatov so objavili tudi nove napovedi za letos in pričakovanja za leto 2025. Redni prihodki v tem letu naj bi dosegli 900 milijonov (kar je 50 milijonov evrov več, kot je bilo prvotno napovedano), leta 2025 pa naj bi presegli milijardo evrov. Rezultate si lahko podrobneje ogledate na tej povezavi.
Na novinarski konferenci ob objavi nerevidiranih rezultatov je Brodnjak še enkrat poudaril, da jim je "izrazito negotove okoliščine uspelo previhariti na zgodovinski način". O zunanjih okoliščinah pravi, da računajo, da se bodo negotovosti v obrestnem okolju z umirjanjem inflacije spravile na obvladljive ravni. Veselijo pa ga tudi napovedi o sprostitvi pogojev kreditiranja za slovenska gospodinjstva.
NLB Skupina je od začetka leta 2011 do tega trenutka preko vseh oblik monetarnih učinkov – privatizacijske kupnine, dividend in davščin – državi prinesla 2,4 milijarde evrov, "kar je bistveno več od 2,23 milijarde evrov, ki jih je NLB Skupina prejela od leta 2011 do 2013."
Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe je dodal, da bančništvo v zadnjih petih do desetih letih ni bila industrija, ki bi ustvarjala zelo veliko dodano vrednost za vse deležnike. Kot pravi, se je to začelo drastično spreminjati že pred par leti. "Zdaj imamo poslovni model, ki je popolnoma drugačen, kot je bil še pred desetletjem, in ki je ustvaril temelj, da lahko banka raste hitreje od trga." Prepričan je, da se razcvet banke šele začenja.
V zadnjih dneh – ob objavi rezultatov – je delnica NLB močno zrasla.
Pred slabim letom dni smo na Domovini s predsednikom uprave NLB naredili intervju. Govoril je tudi o privatizaciji banke, ki očitno že daje pozitivne rezultate.
"Model privatizacije NLB, kjer Republika Slovenija poseduje 25 odstotkov in eno delnico, je po moji presoji idealen, saj politika nima vpliva na posel, brez države pa ni mogoče spreminjati statuta, predčasno menjavati nadzornih svetov ali preradikalno spreminjati strategije. Po statutu tudi nihče ne more imeti več kot 25 glasovalnih pravic, kar pomeni, da se sedež banke ne bo nikoli premaknil iz Slovenije," je dejal.
Na vprašanje, kako se sprememba lastništva pozna v samem delovanju banke, pa je odgovoril, da je sprostila vse potenciale. "Ponovno smo lahko rasli in uvedli storitve, ki smo jih prej morali zaustaviti."
Več preberite v intervjuju: "Odločiti se moramo, ali bomo oaza utopičnega socializma ali v svet povezano tržno gospodarstvo"
"S ponosom poudarjamo, da je v letu 2022 NLB ustvarila najvišji dobiček po davkih v zgodovini katerega koli podjetja s sedežem v Sloveniji," je dejal predsednik Uprave NLB, Blaž Brodnjak. Kot pravi, jim je uspelo izrazito negotove okoliščine previhariti na zgodovinski način. Ob tem ga veselijo tudi napovedi o sprostitvi pogojev kreditiranja za slovenska gospodinjstva.
"Najboljše leto v zgodovini NLB Skupine"
"Kljub negotovim razmeram, senci vojne v Evropi ter posledični energetski krizi in upočasnjeni gospodarski rasti, je bilo leto 2022 najboljše leto v zgodovini NLB Skupine," so sporočili iz NLB. V letu 2022 je znašal rezultat po davkih 446,9 milijona evrov, pri čemer je na celoletni poslovni rezultat pomembno vplival nakup Sberbanke po ruskem napadu na Ukrajino, ki se zdaj imenuje N Banka. Brez upoštevanja N Banke se je čisti dobiček povečal za 11 odstotkov in dosegel 262,8 milijona evrov.
Kot pravi predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak, so ob negotovosti, izzivih in posledicah vojne v Ukrajini vse bančne članice NLB prispevale svoj delež k stabilizaciji panoge in gospodarstva v regiji, pozneje pa so se odzvale tudi na nestabilnosti v energetskem sektorju in z zagotavljanjem likvidnosti prispevale k uspešni razrešitvi tudi tega izziva. "S ponosom poudarjamo, da je v letu 2022 NLB ustvarila najvišji dobiček po davkih v zgodovini katerega koli podjetja s sedežem v Sloveniji."
Ob objavi lanskih rezultatov so objavili tudi nove napovedi za letos in pričakovanja za leto 2025. Redni prihodki v tem letu naj bi dosegli 900 milijonov (kar je 50 milijonov evrov več, kot je bilo prvotno napovedano), leta 2025 pa naj bi presegli milijardo evrov. Rezultate si lahko podrobneje ogledate na tej povezavi.
Rezultati NLB Skupine za leto 2022, ključni kazalniki:
Napovedi o sprostitvi pogojev kreditiranja za slovenska gospodinjstva
Na novinarski konferenci ob objavi nerevidiranih rezultatov je Brodnjak še enkrat poudaril, da jim je "izrazito negotove okoliščine uspelo previhariti na zgodovinski način". O zunanjih okoliščinah pravi, da računajo, da se bodo negotovosti v obrestnem okolju z umirjanjem inflacije spravile na obvladljive ravni. Veselijo pa ga tudi napovedi o sprostitvi pogojev kreditiranja za slovenska gospodinjstva.
Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog zakona o dopolnitvi zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki prinaša rešitev za omejitev vpliva vsakokratne korekcije minimalne plače na kreditno sposobnost gospodinjstev.
Kot je znano, je bil Brodnjak eden najglasnejših kritikov omejitev kreditiranja. Sprememba zakona bo Slovencem omogočila normalne pogoje vključenosti v finančni sistem, saj so bili do zdaj po besedah predsednika uprave NLB "izključeni kot nihče drug na tem planetu".
Kot je znano, je bil Brodnjak eden najglasnejših kritikov omejitev kreditiranja. Sprememba zakona bo Slovencem omogočila normalne pogoje vključenosti v finančni sistem, saj so bili do zdaj po besedah predsednika uprave NLB "izključeni kot nihče drug na tem planetu".
NLB Skupina je od začetka leta 2011 do tega trenutka preko vseh oblik monetarnih učinkov – privatizacijske kupnine, dividend in davščin – državi prinesla 2,4 milijarde evrov, "kar je bistveno več od 2,23 milijarde evrov, ki jih je NLB Skupina prejela od leta 2011 do 2013."
Predsednik nadzornega sveta Primož Karpe je dodal, da bančništvo v zadnjih petih do desetih letih ni bila industrija, ki bi ustvarjala zelo veliko dodano vrednost za vse deležnike. Kot pravi, se je to začelo drastično spreminjati že pred par leti. "Zdaj imamo poslovni model, ki je popolnoma drugačen, kot je bil še pred desetletjem, in ki je ustvaril temelj, da lahko banka raste hitreje od trga." Prepričan je, da se razcvet banke šele začenja.
V zadnjih dneh – ob objavi rezultatov – je delnica NLB močno zrasla.
Gibanje tečaja delnice NLB v zadnje pol leta (v evrih):
Brodnjak o privatizaciji NLB
Pred slabim letom dni smo na Domovini s predsednikom uprave NLB naredili intervju. Govoril je tudi o privatizaciji banke, ki očitno že daje pozitivne rezultate.
"Model privatizacije NLB, kjer Republika Slovenija poseduje 25 odstotkov in eno delnico, je po moji presoji idealen, saj politika nima vpliva na posel, brez države pa ni mogoče spreminjati statuta, predčasno menjavati nadzornih svetov ali preradikalno spreminjati strategije. Po statutu tudi nihče ne more imeti več kot 25 glasovalnih pravic, kar pomeni, da se sedež banke ne bo nikoli premaknil iz Slovenije," je dejal.
Na vprašanje, kako se sprememba lastništva pozna v samem delovanju banke, pa je odgovoril, da je sprostila vse potenciale. "Ponovno smo lahko rasli in uvedli storitve, ki smo jih prej morali zaustaviti."
Več preberite v intervjuju: "Odločiti se moramo, ali bomo oaza utopičnega socializma ali v svet povezano tržno gospodarstvo"
Zadnje objave
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Ekskluzivno za naročnike
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
9 komentarjev
APMMB2
Letošnji dobiček NLB ni nič pretreslivega, nič nenavadnega. Če bi NLB poslovala normalno ves čas, od osamosvojitve, pred vsem takrat, ko je bila v lasti države, bi dobiček pripadal državi.Iz tega lahko izračunamo, koliko denarja je pokrdala bančna mafija samo v NLB. Ne smemo pa pozabiti, da je nad NLB bdel naš Milan Kučan, ki je nastavljal vodstvo, tako kot nam danes nastavlja predsednico države in vladjočo politiko.
Veliki dobički so v glavnem izpuhtel v tujino in se iz njih financira mafija in vladajoča politika., leva, se razume.
Stajerska2021
APMMB2, točno tako. Slovenija je za večino levičarjev še vedno bankomat, dokler bo seveda možno še kaj cukniti.
Realist
Z uspešnim dobičkom vrnit razne dokapitalizacije - beri davkoplačevalski denar.
AlojzZ
To sem hotel tudi jaz napisati. Ampak nisem tak realist.
Andrej Muren
Kakor hitro NLB ni bila več v državni lasti, da bi iz nje levaki lahko kradli, se je začela postavljati na noge. Tu lahko vidimo, kakšno škodo je naredilo odlašanje privatizacije bank in drugih podjetij v državni lasti. Seveda pa so se marsikateri (vodilni levaki) v državnih podjetjih izjemno "omastili".
Kraševka
Levi, so krajo iz NLB - poimenovali "bančna luknja". Državljani, ki smo morali banko sanirati, pa nismo nikoli zvedeli, kdo je najemal kredite in denarja ni vrnil, ampak ga varno nalagal v tujino.
Stajerska2021
Kraševka, točno tako. Sedaj je Slovenija v celoti "bančna luknja". Seveda ob pomoči ulice, nevladnikov in ostalih parazitov, ki bi brez dela postopali po - v glavnim - Ljubljani. Seveda v slogu levičarskih rdečih baronov. Tudi šefi "stanejo".
Stajerska2021
Gospoda Brodnjaka bi si želela na čelu države. Samo proste roke bi mu morali dati in bi res lahko sanjali, da bi bili druga Švica.
MEFISTO
Ne hvali dcnev pred večerom!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.