Nikoli ne izpusti priložnosti, ki jih prinaša dobra kriza

Že naslov sam vam verjetno lepo oriše o čem bo govora v mojem tokratnem prispevku. Avtorstvo zgornje fraze – v angleškem originalu se to glasi: "Never let a good crisis go to waste" – se večinoma pripisuje ameriškemu levičarskemu aktivistu Samu Alinskemu, ki je v svojem znanem delu Pravila za radikalce opisal nasvete za politični in družbeni aktivizem leve provenience v ZDA.

O avtorstvu fraze se mnenja še vedno krešejo – nekateri jo pripisujejo ustanovnemu očetu ameriške države Thomasu Jeffersonu ali pa velikemu voditelju in politiku Winstonu Churchillu. Kakorkoli že njeno sporočilo je ostalo. V osnovi gre za to, da je lahko zunanja - največkrat diplomatska ali pa tudi ekonomska kriza - izjemno učinkovito orodje za bodisi politične oblastnike bodisi politično opozicijo v neki državi za uresničitev svoje agende ter za zakrivanje svojih namenov pred javnostjo.

Kaj skrivamo?

No, sedaj je že jasno, kam pes taco moli. Država, v našem primeru je to Republika Slovenija. Akter je vlada Marjana Šarca. Kriza je prisluškovalni škandal med Slovenijo in Hrvaško. Ciljno občinstvo je: domača slovenska publika. Agenda pa: prikaz odločnosti vlade v »življenjsko ogrožajoči« situaciji. Tematik, ki jih kriza zakriva, pa je več: nakopičene težave v zdravstvu ter grožnje zdravnikov, slab obet za vladajočo stranko na  Evropskih volitvah, nepripravljenost vlade na gospodarsko ohlajanje ter predvsem konkretne posledice domačijskega upravljanja politike. Toda več o tem ob koncu članka.

Sama izvedba  je bila odločna, kot se za krizo take magnitude spodobi oz. kot  je potrebno, da se krizo ustrezno 'izkoristi'. Sklican je bil svet za nacionalno varnost, ki se ga slovenski oblasti, kljub katastrofalnemu stanju v slovenski vojski (SV) ni zdelo vredno sklicati poprej. S t.i. »primetime« dostopom ter poročanjem so se vključili vsi ključni in zaupanja vredni mediji, od RTV do POP TV. Torej, vse je pripravljeno – ni da ni.

Zdi se, da je Slovenija že zadnje pol leta v neki permanentni krizi, ki je imela tri faze in ki se ji morda obeta še kakšna.

Stopnjevanje ...

Ampak, bodimo še bolj natančni: zdi se, da je Slovenija že zadnje pol leta v neki permanentni krizi, ki je imela tri faze in ki se ji morda obeta še kakšna. Pojdimo lepo po vrsti: Prva faza je bil Tajani, druga faza je bil Orban, sedaj smo v tretji fazi, ki jo poosebljata Davor Franjić in Ivo Tolj. Če koga zanimajo stavnice, ima po mojem mnenju izjemno priložnost za zelo ugodno stavo, da bo četrta faza avstrijska.

Vsa zadeva že neprikrito in ironično spominja na čase služenja JLA in takratno histerijo. Marjan Šarec nam je dal izjemno priložnost, da zapremo oči in si v živo predstavljamo besede, ki smo jih takrat slišali v poduk: "Neprijatelj - vanjski i unutrašnji vreba sa svih strana."

Pri vseh »domoljubnih« skrbeh določenih akterjev ob tej krizi so namreč številni ljudje opazili sledeče: Slovenci so se sami ujeli v past zaradi neverjetno naivnega in neprofesionalnega ravnanja lastnih akterjev.

Tja smo voz pripeljali ...

Vendarle pa se na žalost naše vlade in na veselje vseh poštenih državljanov pač v letu Gospodovem 2019 takih igric ni mogoče več tako suvereno igrati. Vladi in osrednjim mnenjskim voditeljem v državi jo je spet zagodla »buržoazna reakcija«, pardon: neposlušni mediji in neposlušna civilna družba.

Pri vseh »domoljubnih« skrbeh določenih akterjev ob tej krizi so namreč številni ljudje opazili sledeče: Slovenci so se sami ujeli v past zaradi neverjetno naivnega in neprofesionalnega ravnanja lastnih akterjev.

Neprofesionalnost in končni prisluhi so posledica dolgoletne razgradnje SOVE ter SV s strani levih oblastnih sil v državi, ki se zaklinja da »vojske itak ne potrebujemo«. Nezanimanje Bruslja ter ostalih držav je posledica tega, da so določeni ljudje prioritete slovenske zunanje politike nekritično premaknili v Moskvo ter se hkrati zamerili vsem ključnim državnim zaveznikom.

Vse skupaj pa smo začinili s padajočimi standardi v politiki, ki so pripeljali do tega, da je zunanje ministrstvo dolga leta vodil človek z osnovnošolskim znanjem angleščine, ki je imel težave »s kantami za smeti« ter da nam kot vrhunec vsega – oprostite izrazu – vlado vodi »tišler« s šestimi popravci.