Nikoli ne izpusti priložnosti, ki jih prinaša dobra kriza

Že naslov sam vam verjetno lepo oriše o čem bo govora v mojem tokratnem prispevku. Avtorstvo zgornje fraze – v angleškem originalu se to glasi: "Never let a good crisis go to waste" – se večinoma pripisuje ameriškemu levičarskemu aktivistu Samu Alinskemu, ki je v svojem znanem delu Pravila za radikalce opisal nasvete za politični in družbeni aktivizem leve provenience v ZDA.
O avtorstvu fraze se mnenja še vedno krešejo – nekateri jo pripisujejo ustanovnemu očetu ameriške države Thomasu Jeffersonu ali pa velikemu voditelju in politiku Winstonu Churchillu. Kakorkoli že njeno sporočilo je ostalo. V osnovi gre za to, da je lahko zunanja - največkrat diplomatska ali pa tudi ekonomska kriza - izjemno učinkovito orodje za bodisi politične oblastnike bodisi politično opozicijo v neki državi za uresničitev svoje agende ter za zakrivanje svojih namenov pred javnostjo.
No, sedaj je že jasno, kam pes taco moli. Država, v našem primeru je to Republika Slovenija. Akter je vlada Marjana Šarca. Kriza je prisluškovalni škandal med Slovenijo in Hrvaško. Ciljno občinstvo je: domača slovenska publika. Agenda pa: prikaz odločnosti vlade v »življenjsko ogrožajoči« situaciji. Tematik, ki jih kriza zakriva, pa je več: nakopičene težave v zdravstvu ter grožnje zdravnikov, slab obet za vladajočo stranko na Evropskih volitvah, nepripravljenost vlade na gospodarsko ohlajanje ter predvsem konkretne posledice domačijskega upravljanja politike. Toda več o tem ob koncu članka.
Sama izvedba je bila odločna, kot se za krizo take magnitude spodobi oz. kot je potrebno, da se krizo ustrezno 'izkoristi'. Sklican je bil svet za nacionalno varnost, ki se ga slovenski oblasti, kljub katastrofalnemu stanju v slovenski vojski (SV) ni zdelo vredno sklicati poprej. S t.i. »primetime« dostopom ter poročanjem so se vključili vsi ključni in zaupanja vredni mediji, od RTV do POP TV. Torej, vse je pripravljeno – ni da ni.
Ampak, bodimo še bolj natančni: zdi se, da je Slovenija že zadnje pol leta v neki permanentni krizi, ki je imela tri faze in ki se ji morda obeta še kakšna. Pojdimo lepo po vrsti: Prva faza je bil Tajani, druga faza je bil Orban, sedaj smo v tretji fazi, ki jo poosebljata Davor Franjić in Ivo Tolj. Če koga zanimajo stavnice, ima po mojem mnenju izjemno priložnost za zelo ugodno stavo, da bo četrta faza avstrijska.
Vsa zadeva že neprikrito in ironično spominja na čase služenja JLA in takratno histerijo. Marjan Šarec nam je dal izjemno priložnost, da zapremo oči in si v živo predstavljamo besede, ki smo jih takrat slišali v poduk: "Neprijatelj - vanjski i unutrašnji vreba sa svih strana."
Vendarle pa se na žalost naše vlade in na veselje vseh poštenih državljanov pač v letu Gospodovem 2019 takih igric ni mogoče več tako suvereno igrati. Vladi in osrednjim mnenjskim voditeljem v državi jo je spet zagodla »buržoazna reakcija«, pardon: neposlušni mediji in neposlušna civilna družba.
Pri vseh »domoljubnih« skrbeh določenih akterjev ob tej krizi so namreč številni ljudje opazili sledeče: Slovenci so se sami ujeli v past zaradi neverjetno naivnega in neprofesionalnega ravnanja lastnih akterjev.
Neprofesionalnost in končni prisluhi so posledica dolgoletne razgradnje SOVE ter SV s strani levih oblastnih sil v državi, ki se zaklinja da »vojske itak ne potrebujemo«. Nezanimanje Bruslja ter ostalih držav je posledica tega, da so določeni ljudje prioritete slovenske zunanje politike nekritično premaknili v Moskvo ter se hkrati zamerili vsem ključnim državnim zaveznikom.
Vse skupaj pa smo začinili s padajočimi standardi v politiki, ki so pripeljali do tega, da je zunanje ministrstvo dolga leta vodil človek z osnovnošolskim znanjem angleščine, ki je imel težave »s kantami za smeti« ter da nam kot vrhunec vsega – oprostite izrazu – vlado vodi »tišler« s šestimi popravci.
O avtorstvu fraze se mnenja še vedno krešejo – nekateri jo pripisujejo ustanovnemu očetu ameriške države Thomasu Jeffersonu ali pa velikemu voditelju in politiku Winstonu Churchillu. Kakorkoli že njeno sporočilo je ostalo. V osnovi gre za to, da je lahko zunanja - največkrat diplomatska ali pa tudi ekonomska kriza - izjemno učinkovito orodje za bodisi politične oblastnike bodisi politično opozicijo v neki državi za uresničitev svoje agende ter za zakrivanje svojih namenov pred javnostjo.
Kaj skrivamo?
No, sedaj je že jasno, kam pes taco moli. Država, v našem primeru je to Republika Slovenija. Akter je vlada Marjana Šarca. Kriza je prisluškovalni škandal med Slovenijo in Hrvaško. Ciljno občinstvo je: domača slovenska publika. Agenda pa: prikaz odločnosti vlade v »življenjsko ogrožajoči« situaciji. Tematik, ki jih kriza zakriva, pa je več: nakopičene težave v zdravstvu ter grožnje zdravnikov, slab obet za vladajočo stranko na Evropskih volitvah, nepripravljenost vlade na gospodarsko ohlajanje ter predvsem konkretne posledice domačijskega upravljanja politike. Toda več o tem ob koncu članka.
Sama izvedba je bila odločna, kot se za krizo take magnitude spodobi oz. kot je potrebno, da se krizo ustrezno 'izkoristi'. Sklican je bil svet za nacionalno varnost, ki se ga slovenski oblasti, kljub katastrofalnemu stanju v slovenski vojski (SV) ni zdelo vredno sklicati poprej. S t.i. »primetime« dostopom ter poročanjem so se vključili vsi ključni in zaupanja vredni mediji, od RTV do POP TV. Torej, vse je pripravljeno – ni da ni.
Zdi se, da je Slovenija že zadnje pol leta v neki permanentni krizi, ki je imela tri faze in ki se ji morda obeta še kakšna.
Stopnjevanje ...
Ampak, bodimo še bolj natančni: zdi se, da je Slovenija že zadnje pol leta v neki permanentni krizi, ki je imela tri faze in ki se ji morda obeta še kakšna. Pojdimo lepo po vrsti: Prva faza je bil Tajani, druga faza je bil Orban, sedaj smo v tretji fazi, ki jo poosebljata Davor Franjić in Ivo Tolj. Če koga zanimajo stavnice, ima po mojem mnenju izjemno priložnost za zelo ugodno stavo, da bo četrta faza avstrijska.
Vsa zadeva že neprikrito in ironično spominja na čase služenja JLA in takratno histerijo. Marjan Šarec nam je dal izjemno priložnost, da zapremo oči in si v živo predstavljamo besede, ki smo jih takrat slišali v poduk: "Neprijatelj - vanjski i unutrašnji vreba sa svih strana."
Pri vseh »domoljubnih« skrbeh določenih akterjev ob tej krizi so namreč številni ljudje opazili sledeče: Slovenci so se sami ujeli v past zaradi neverjetno naivnega in neprofesionalnega ravnanja lastnih akterjev.
Tja smo voz pripeljali ...
Vendarle pa se na žalost naše vlade in na veselje vseh poštenih državljanov pač v letu Gospodovem 2019 takih igric ni mogoče več tako suvereno igrati. Vladi in osrednjim mnenjskim voditeljem v državi jo je spet zagodla »buržoazna reakcija«, pardon: neposlušni mediji in neposlušna civilna družba.
Pri vseh »domoljubnih« skrbeh določenih akterjev ob tej krizi so namreč številni ljudje opazili sledeče: Slovenci so se sami ujeli v past zaradi neverjetno naivnega in neprofesionalnega ravnanja lastnih akterjev.
Neprofesionalnost in končni prisluhi so posledica dolgoletne razgradnje SOVE ter SV s strani levih oblastnih sil v državi, ki se zaklinja da »vojske itak ne potrebujemo«. Nezanimanje Bruslja ter ostalih držav je posledica tega, da so določeni ljudje prioritete slovenske zunanje politike nekritično premaknili v Moskvo ter se hkrati zamerili vsem ključnim državnim zaveznikom.
Vse skupaj pa smo začinili s padajočimi standardi v politiki, ki so pripeljali do tega, da je zunanje ministrstvo dolga leta vodil človek z osnovnošolskim znanjem angleščine, ki je imel težave »s kantami za smeti« ter da nam kot vrhunec vsega – oprostite izrazu – vlado vodi »tišler« s šestimi popravci.
Povezani članki
Zadnje objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Kaj zahteva javni sektor in kako so rasli število ter stroški zaposlenih
7. 12. 2023 ob 19:21

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01
Ekskluzivno za naročnike

»Santo subito«: Miklavž z Rdečega otoka
7. 12. 2023 ob 12:01

Alenka Puhar priporoča delo o vznemirljivem in zamolčanem življenju izseljenca
7. 12. 2023 ob 11:56

Domovina 126: Pedro Opeka – Miklavž z Madagaskarja
6. 12. 2023 ob 11:25
Prihajajoči dogodki
DEC
08
Sklep jubilejnega Grozdetovega leta
10:00 - 11:30
DEC
08
DEC
09
Javni rožni venec na Kongresnem trgu
06:30 - 07:15
DEC
09
Dan odprtih vrat na Škofijski gimnaziji Vipava
09:00 - 12:00
DEC
09
Klepet - Sonja Porenta
18:00 - 19:00
Video objave

Odmev tedna: Za denar gre
8. 12. 2023 ob 19:31

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35
Izbor urednika

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 18:07

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22
8 komentarjev
MEFISTO
In memoriam!
Na današnji dan leta 1953 je umrl Boris Kidrič, za Kardeljem drugi največji slovenski škodljivec in zločinec.
MEFISTO
Vedno sem mislil, da smo s Cerarjem dosegli absolutno dno.
Pa se najde nek komecijant, ki je to dno še poglobil.
Alojzij Pezdir
"Zunanji sovražniki" so priljubljeno sredstvo, način, ideološka in politična mantra političnih manipulantov, ki skušajo homogenizirati in podrediti lastno ljudstvo in ga poenotiti ter ukrotiti v strahu in uporu proti domnevni "zunanji nevarnosti".
Ko so eni "bili plat zvona" pred množicami nezakonitih migrantov in potencialnih teroristov z Jutrovega, so jih njihovi politični tekmeci sovražno razglašali za populistične homofobe, nazadnjake, nestrpneže in nacionaliste oz. s spriljubljenim skupnim poimenovanjem - za "fašiste".
Zdaj pa nam prav ti drugi, samooklicani gospodarji "Resnice", "Pravičnosti" in "Reda", enako populistično prenapihnjeno in propagandistično tendenciozno "razkrivajo" domnevne ozemeljske, politične in ideološke sovražne pretenzije "fašistov" v Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem ter nam z vsak dan novimi in novimi medijskimi "spini" skušajo dopovedati, kako močno ogrožena je Slovenija med domnevno agresivnimi, posesivnimi in sovražnimi sosednjimi državami in kako je Šarčeva vlada in manjšinska vladajoča koalicija 5 + 2 tako rekoč poslednji garant za propagandistično umišljeni "sanjski otok" miru, reda in politične "drugačnosti" sredi skupnosti neznosnih "hrčkov" Slovenije, skupnosti EU in ozemeljske soseske Balkana.
"Pekel so drugi!", je priljubljeni alibični vzklik ideoloških, političnih in socialnih nesposobnežev, ali "Primite tatu!", je standardni poskus vseh sort zlikovcev, ki skušajo preusmeriti pozornost čim bolj in čim dalj vstran od sebe.
Vlada RS Marjana Šarca ter vladajoča "manjšinska" koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB, Desusa s konstitutivno podporo Meščeve Levice in Jelinčičeve SNS v svoji politični in diplomatski nekompetentnosti ter operativni neučinkovitosti medijsko bučno razglašajo prav to: "Pekel so drugi!"
pozdrav
Premier je očitno skočil v Titove hlače, ki je vedno našel notranje in zunanje sovražnike, samo da se je pozabilo kaj je bistveno za razvoj.
Očitno dobiva sovraštvo prednost pred ustvarjalnim sodelovanjem tudi v zunanji politiki, ne le v notranji.
STAJERKA2021
Kdaj bo konec te "komedije"? Veselim se stranke DOM, vendar se bojim, da jo bodo streljali v koleno kot Bojana Požarja.
Rdeča elita si ne želi sprememb, dokler je še kaj za cuknit!
oakhrast
Lepo napisano. Predvsem pa opaženo. Vendar kaj nam pomaga, ko pa nas je premalo, ki to vidimo. Strategije levih v politiki bo pač potrebno kopirati za bodoči doseg kakšnega vidnejšega uspeha.
Bojim se, da je naše narodno telo že tako pohabljeno, da bo vsak duhovno etični premik zelo boleč.
Slavec
“Mi šavsnemo po denarju, ker tišler s šestimi popravci
ni sposoben varovati proračuna”, razlaga zdravstvena mafija,
kakšna je naravna vloga njih in ostalih plenilcev:
.
“Če v kurnik vdre lisjak je konec špasa
in muc znori, ko kuha se klobasa;
če lovca ni, bo medved hruško stresal. -
Mi nismo krivi, da je Šarec blesav.”
MEFISTO
Če si ljudstvo izvoli tako oblast, kakršno imamo, potem je nekaj hudo narobe z ljudstvom in z oblastjo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.