Ni demokracije brez demokratov: O obrazih nazadovanja ustavne demokracije na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji

Uredništvo
18

Smo v centralni Evropi res priča nazadovanju ustavne demokracije? Kakšna je razlika med ustavnimi spremembami, ki pretresajo Poljsko in Madžarsko in kje v tej sliki je Slovenija? Na ta vprašanja so poskušali odgovoriti pravniki vseh treh držav, ki opozarjajo, da so spremembe, ki smo jim že desetletje priča v centralni Evropi velik zdrs ustavne demokracije.

V sredo, 3. junija, je pod okriljem Nove Univerze potekal spletni akademski forum na katerem sta dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič predstavila svežo knjigo z naslovom Vpliv evropskih institucij na vladavino prava in demokracije v Sloveniji in širše (The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy – Slovenia and Beyond). Knjiga predstavlja zgodbo o Sloveniji v procesu evropske integracije s širšim pogledom in primerjavo z drugimi državami centralne in vzhodne Evrope, predvsem Madžarske in Poljske.

Na akademskem forumu so poleg avtorjev sodelovali še: Wojciech Sadurski (Poljska), Gabor Halmai (Madžarska), Bojan Bugarič in moderator Gorazd Justinek.

Slovenija – vzor za celo Evropo, ki pa ni tako zelo vzorn

Forum sta odprla avtorja knjige, ki sta predstavila svoje videnje nazadovanja demokracije v Sloveniji. Avbelj je pri tem povedal, da je zgodbo o Sloveniji in nazadovanju ustavne demokracije težko predstaviti, saj je Slovenija vedno prikazana kot vzor nove Evrope vsem, ki (so) se želijo pridružiti EU. Obrazi nazadovanja pa so različni: od politične zmage ene stranke, ki je z ustavno večino spreminjala ustavo na Madžarskem, do sprememb na Poljskem, ki so se zgodile predvsem v praksi.

Nič od tega pa se ni zgodilo v Sloveniji, ampak je tako že vedno bilo, gre za del slovenskega vsakdana. V Sloveniji tako ni potrebe po spremembi ustave, po ugrabitvi države, saj je od tranzicije naprej vse v rokah določenih družbenih sil, ki ohranjajo status quo, s tem pa se slabi moč pravosodnega sistema in drugih mehanizmov varovanja demokracije. Prav zato je po mnenju Avblja situacija v Sloveniji slabša kot na Poljskem in Madžarskem.

Letnar Černič je prepričan, da razlog za nazadovanje slovenske ustavne demokracije tiči v normativih ustavne demokracije, ki še niso bili uvedeni v slovensko družbo. Na odgovor, kako spremeniti državo, pa je Letnar Černič odgovoril, da je za vladavino prava nujno potrebno, da se spremeni mentaliteta elit na vseh ideoloških spektrih, ki bodo drugače razumele ustavno demokracijo.

»Zame je bila Slovenija vedno srečna država«

Oba tuja gosta sta bila presenečena nad opisanim stanjem slovenske demokracije. Wojciech Sadurski je Slovenijo vedno dojemal kot srečno državo, ki je vedno pripadala zahodu in je zgolj po spletu nesrečnih okoliščin pristala v Jugoslaviji. Prav zato ga je teza avtorjev, da je stanje v Sloveniji še slabše kot na Poljskem in Madžarskem, močno presenetilo.

Na Poljskem se nazadovanje še najbolj vidi v pravosodju, kjer so sodniki povsem podjarmljeni ministru za pravosodje, kjer je ustavno sodišče paralizirano in preoblikovano v pomagača izvršilne veje oblasti, javna televizija pa pristranska in zgolj stroj agresivne propagande. Situacija v Sloveniji se tako Sadurskemu ne zdi tako tragična kot na Poljskem in Madžarskem.

Madžarski pravnik Gabor Halmai se je z njim strinjal in kot pozitivno v Sloveniji videl stanje sodstva, ki se mu v primerjavi z Madžarsko in Poljsko zdi samostojno in neodvisno, sploh ustavno sodišče, ki v Sloveniji funkcionira. Seveda pa je države med seboj precej nehvaležno primerjati, saj gre za različne procese, ki so jih doživele – v nekaterih je prišlo do lustracije, v drugih ne, pa so lahko rezultati ne glede na to enaki. Kot najbolj tragično na Madžarksem in Poljskem vidi to, da ključni osebi – Orban in Kaczyński, povsem zavračata svobodo in demokracijo kot ideal.

Halmai je izpostavil tudi dva pokazatelja nazadovanja ustavne demokracije. Po njegovem mnenju se vse začne v pravosodju, najprej z majhnimi spremembami in kar naenkrat so sodniki povsem odvisni od izvršilne veje oblasti. Drug pokazatelj so mediji, ki ne potrebujejo cenzure, ampak je dovolj že menjava lastnikov, ki so po volji oblasti in pripovedujejo zgodbe njim v prid.

Slovenska forma je popolna, vsebine pa ni

Knjiga v ospredje postavlja nepoznano zgodbo Slovenije, ki sicer ni zastopana, meni Bojan Bugarič, ki vidi predvsem velike razlika med formo in vsebino. Forma je popolna, vsebine pa ni, demokracija v Sloveniji ni ponotranjena, imamo sicer demokratične norme nimamo pa demokratov. Predvsem pa je prepričan, da je knjiga dodana vrednost, saj o Sloveniji ne bo več mogoče govoriti zgolj kot o uspešni zgodbi.

Za konec je Avbelj komentiral še trenutno politično situacijo v Sloveniji. Oseba, ki želi biti zvesta ustavni demokraciji v Sloveniji, se vedno znajde med kladivom in nakovalom, ne glede na to, kdo je na oblasti. Postkomunistična oblast dela svoje, ko pa pride na oblast druga stran, pelje stvari po isti poti, le z druge ideološke strani.

Vprašanje za centralno Evropo je, kako iz teh zgodovinsko globoko neliberalnih družb, zaznamovanih s totalitarizmom, priti do ustavne demokracije. Potrebujemo robustne institucije, ki bodo delale, kar je prav, kritične mase, ki bodo glasne in bodo ravnale pravilno. Ni namreč demokracije brez demokratov.

Doniraj

18 KOMENTARJI

  1. Potunjeni levičarji v Slovenijo pripeljali Wojciech Sadurski-ja (Poljska), Gabor Halmai-ja (Madžarska), očitno oba potomca stalinističnih staršev, da v tujini pljuvata čez svoji državi; Poljski in Madžarski “Zgaga”.
    Vzhodna Evrope se bo zagotovo še dolgo otepala s stalinističnimi vzorci, tako na levici, kot na desnici. Primerjati Poljsko pravosodje s slovenskim udbo pravnim sistemom je pa vseeno malo krepka.
    Poljaki imajo to srečo, da so počistili s svojimi stalinističnimi sodniki, kar v Sloveniji očitni nikoli ne bomo. Zato gredo v nos tako agentki Stasija Merklovi kot hedonistom z zahoda vseh vrst, vsem slovenskim levičarjem in LGTB lobiju, vključno z novodobnimi kocbekovci kot je naprimer tov. L Novak.
    PS: Poljska Šlahta je bila prvi demokratični parlament v Evropi, že pred 16. stoletjem. In Šlahta je kralja izvolila. In slovenski hlapčki bi sedaj radi Poljake učili demokracije?!

  2. Dobro vprašanje, kako imeti demokracijo brez DEMOKRATOV?

    Res je, da so se Komunisti preimenovali v SD – Social Demokrate.

    Poleg njih, pa imamo tudi Slovensko Demokratsko stranko – SDS.

    Torej, sta si ti dve straki po imenu skoraj popolnoma ENAKI.
    Vendar sta IDEOLOŠKO popolnoma različni-

    Recimo SD, ima PREVARANTSKO ime, ker, če bi bili Demokrati, bi bili sposobni SODELOVATI z vsemi strankami. Pa ni tako.

    Židan-Fajon Demokracija, so še vedno ostali le Komunisti, ki hočejo absolutno vladati v ENOPARTIJSKEM SISTEMU. Zato so si podredili RTV, sodstvo….

  3. Najprej si jepotrebno zastaviti vprašanje: kje je meja med demokracijo in anarhijo?
    Menim da danes sodobne demokracije drvijo v anarhijo, kar se lahko že v bližnji bodočnosti spremeni v katastrofo.
    Če vzamemo, da je Amerika vzor za demokracijo, vidimo, da se spreminja v anarhijo.
    Kaj pa je vzrok za to?
    Prav gotovo so to mediji, ki se vedno bolj uveljavljajo kot četrta veja oblasti. Mediji imajo neverjetno moč, ne glede na to v kakšni obliki kreirajo javno mnenje.
    Nihče jih ne voli. Težko jih nadzoruje družba, posameznika pa tako in tako zlomijo za malo malico.
    Mediji so v glavnem levo orientirani. To je razumljivo. So na trgu, na trgu pa prevladujejo manj bogati. Boj medijev z bogataši je zanimiv iz komercialnega stališča, saj če napičiš kapitalista, si dvignil zanimanje za mediji.
    Medijev se ne da kontrolirati. Proti njim ni učinkovitega sredstva, saj jim ustava zagotavlja svobodo, ta pa ni nikjer zamejena, zato ni mogoče definirati, kdaj mediji mejo prestopijo in kdaj ne.
    V zdnjem obdobju praktično vse politične figure izklešejo mediji.
    Nad nekatere politične voditelje mediji ustvarjajo pravi pogrom.
    Ni potrebno na tuje, samo domačo politično sceno si oglejmo, pa vdimo, kako so mediji morili in še morijo posamezne politike. Iz navadnih zlikavcev pa ustvarjajo idole in zvezde.
    Medijem tudi ustava ne more do živega. So neodvisni in samovoljni.
    Kolikor je znano je Orban na Madžarskem zelo priljubljen. Doakz za to so volitve na katerih redno zmaguje z veliko večino ob solidni volilni udeležbi. Kaj je večji izraz demokratičnosti, kot svobodne volitve in izvolitev priljubljenega politika?
    Za svet, ki se počasi potaplja v anarhijo pa to ni demokracija.
    Danes živimo v narobe svetu, saj se demokracija ne sme več meriti z večino, temveč z manjšino. Manšine so favorizirane. Favorizirajo jih mediji, favorizira jih umetnost in sevda izumetničeni politični aktivisti.
    V to je globoko vpleteno tudi pravo. Prednost imajo manjšine, ekstremi.
    To pa je seveda pot v anarhijo.
    Društvo petih ljudi lahko zaustavi izgradnjo prepotrebnega infrastrukturnega objekta . Moč teh petih čudakov je tako močna, da dvigne celotno družbo na noge( kolo) in povzoči odstop takšne korifeje, kot je dr. Lučka Kajfež Bogataj. To da bodo tisoči ostali brez elektrike, da bodo mnogi izpostavljeni poplavam itd. ni pomembno.Pomembno je da manjšina terorizira večino.
    Skratka, zakonodaja , vključno z ustavo, dopušča teroriziranje manjšine nad večino.
    To je resnični problem in o tem bo potrebno začeti razmišljati.
    Če smo še do nedavnega menili, da je Zemlja neskončna, se zavedamo danes, da ni, tako se bomo morali zavesti, da tud človekove pravice niso neskončne in potrebno jim bo postaviti meje!

    • “V Sloveniji tako ni potrebe po spremembi ustave, po ugrabitvi države, saj je od tranzicije naprej vse v rokah določenih družbenih sil, ki ohranjajo status quo, s tem pa se slabi moč pravosodnega sistema in drugih mehanizmov varovanja demokracije.

      Prav zato je po mnenju Avblja situacija v Sloveniji slabša kot na Poljskem in Madžarskem.”

      No, to pa je nekaj novega – ugotovitev dejanskega stanja, ki pa jo bo treba še “ponotranjiti”!
      Lahko pa se vprašamo, ali se je to stanje statusa quo res začelo šele s koncem tranzicije? Kajti stanje duha, s katerim se srečujemo zadnje čase, traja že od leta 1945.
      V bistvu se s tranzicijo ni spremenilo nič. Četudi smo s tranzicijo morda kdaj hoteli priti drugam, nas je ohranjeno partijsko podzemlje pripeljalo natanko tja, od koder smo izšli: v skrbno zrežirane “ljudske vstaje”, v diktat ulice, v oglušujoči hrup pristranskih medijev, v podtalno tiranijo “naših”, ki so zasedli vse institucije in uveljavljajo svojo voljo, da ohranijo dejansko oblast in prisvojeni kapital.
      Pri tem se zdi, da niti kršenje zakonov in ustave ni problem, ki bi koga posebno vznemirjal. Pravna država in človekove pravice tako postajajo zgolj prazno blebetanje “aktivistov”.
      Vzpona demokracije, kolikor se da videti, ni na obzorju, kvečjemu njen nadaljnji zaton, ko bo obstajala samo še v naivnih pravljicah…

  4. Upam, da je knjiga argumentirana s praktičnimi formalnimi in dejanskimi primeri nedelovanja pravne države na Slovenskem.

    Ti primeri bi bili zanimivi za objavo v Domovini, saj bralci nismo tako neumni, da ne bi ločili zrno od plev.
    Nasploh je žalostno, da se toliko govori in piše o vladavini prava. Vendar žal na posplošeni abstraktni ravni, namesto, da bi problem konkretizirali na praktične primere.
    Ko bi imeli seznam praktičnih primerov, bi lažje ugotovili vzroke nevladavine prava in ukrepe, ki bi naj zagotovili vladavino prava.

    • Drži, in ponazoritev je tu: na US bo prišel nekdo, ki ni spisal še ene sodne odločbe. Pa nič slabega o Teršku, sploh ne gre za nekega zadrtega ideološkega zaslepljenca, toda naphan je s teorijami o ustavnosti in vladavini prava na visoki abstraktni ravni. Na US se ne predava, ampak odloča, včasih celo med slabimi rešitvami. Izbran bo, ker je nekoliko bolj “naš” kot ona z bogato sodniško prakso.

  5. V Sloveniji pogrešamo ustvarjalno demokracijo in ustvarjalne demokrate, ki bodo vselej za vsak primer znali teoretično in praktično življenjsko logično argumentirati in dokazati, kaj je v skladu s slovensko ustavo, ki temelji na demokratičnih temeljih in človekovih pravicah.

    • Ti in prijatelji zahtevate komunistično “svobodo”, kjer se Desne demokrate lahko pošilja v zapor (včasih v smrt), se jim jemlje človekove pravice, premoženje…..

      Pravo Demokracijo je sposobna uspostaviti samo Desna, ali Vlada neke narodne enotnosti, kot je sedanja, ki jo vodi JJ.

      • KLERIKALKA in LAH iz Kopra !!!
        Koliko let poznata lik in delo,tovariša Janeza Janše ???
        Jaz,približno,petinštirideset ( 45 ).

      • dzi…….
        Ali si Sašo Hribar, njegov sošolec iz OŠ, danes pa NOVINAR na RTV?
        Ker ga nosiš kar naprej v spominu, zgleda, da se je nekdanja “ljubezen” spremenila v “bes”. To pa človeku samo škoduje. Pomiri se!

      • KLERIKALKA pravi,da je bila ( je ) zaljubljena v tovariša Janeza Janšo.
        Moram ponovno ( ne štejem,kolikokrat že ),da NIKOLI,nisem hotel biti v
        KOMSOMOLU-ZSMS,KPJ-ZKJ,ZKS-ZKJ…,sem pa sin zavednih PRIMORCEV,PRAVI PRIMOREC,( oče je bil odlikovan za hrabrost in zasluge za narod).
        Sašo Hribar,je bil pa kolikor vem v partiji s tovarišem Janezom Janšo v Grosuplju.

  6. Preskus veljave vladavine prava je potrebno prestati takrat, ko je kdo prekršil veljavne pravne norme in ko bi moral samokritično sprejeti tudi ustrezne sankcije pristojnih sodnih in drugih organov oblasti.
    Če pogledamo okoli sebe, se zdi tako ravnanje naravnost pravljično in v naši surovi vsakdanjosti neverjetno. Praviloma se vsi tisti, ki so jih ujeli “s prsti ali s celimi rokami do komolcev v marmeladi”, začnejo takoj sklicevati na neizčrpne zasebne, osebne ali odvetniške prilagodljive in pragmatične interpretacije veljavnega prava. Tako da je takih, ki bi vladavino prava priznali tudi takrat, ko jim veljavna pravna norma škoduje, zelo malo. In vedno manj, bolj ko gremo proti vrhu neformalne družbene lestvice samopašne in samozadostne “družbene elite” med politiki, gospodarstveniki, a tudi med pripadniki bolezensko razširjenega kriminalnega “podzemlja”.
    In zelo podobno kot z deklarirano, a nespoštovano, vladavino prava je v resničnem vsakdanjiku tudi z deklarirano večstrankarsko parlamentarno demokracijo.
    Mnoge stranke oz. njihova vodstva, mnogi prvaki in poslanci parlamentarnih političnih strank se glasno in deklarativno zavzemajo za uresničevanje, spoštovanje in izvrševanje veljavne ustavne ureditve ter pluralne demokracije le do takrat, dokler so na oblasti, ali vsaj v vladajoči parlamentarni večini.
    Ko začasno “padejo” z udobnega in iskrega “konja oblasti” na trda in trdna tla opozicije, jim nenadoma začnejo presedati temeljna načela večstrankarske politične demokracije, vladavine parlamentarne večine, tvornega in strpnega dialoga s trenutno vladajočo koalicijo, iskanja skupnih prioritet v skupno in splošno korist države, naroda in državljanov.
    Ko strokovnjaki modro ugotavljajo, da ni demokracije brez ponotranjenih in zrelo ter odgovorno prepričanih in delujočih demokratov, in tudi ne vladavine prava brez ljudi, ki pravu globoko ponotranjeno zaupajo, ga spoštujejo, uresničujejo in uveljavljajo najprej pri sebi, v sebi in v svojem okolju, lahko kritično sklepamo, kako daleč je družba v RS od paragrafarsko sicer solidno utemeljene, urejene in zamejene ter ustavno utemeljene družbene skupnosti ter kako daleč smo od zapisanih ustavnih in pravnih svoboščin Slovenci ter državljani RS.
    In kot se zdi, se z vsakodnevnim zavestnim, naklepnim ter vztrajnim in celo množičnim rušilnim kršenjem veljavne ustavne ureditve tako v Državnem zboru RS kot tudi na ulicah in cestah nekaterih slovenskih mestnih središč stanje vladavine prava in demokratičnih svoboščin v RS zadnje čase sistematično in destruktivno slabša.

  7. Lepo ste nazorno razložili, kako se VLADAVINA PRAVA pri nas SLABŠA. Temu ni videti konca.

    Že to je zelo NEOBIČAJNO, da hočejo vladati SAMOOKLICANI-NEVLADNIKI, ki so prav brutalni in dejansko tlakujejo VLADAVINO Levice, sicer jih drugo kaj malo briga. Predvsem pa ti Nevladniki, ovirajo kmetistvo, gospodarstvo, infrastrukturo….

    Sedaj bomo dobili novega mladega USTAVNEGA sodnika, ki ščiti PREBIVALCE iz Tovarne Rog, ki so jo nezakonito zasedli. Sedaj je ta stavba bolj, kot “inkubator protestnikov”.
    In pravnik, kandidat za USTAVNEGA SODNIKA, Teršek, jih zagovarja, češ, da gospodar stavbe, nima pravice, da jih IZSELI. Za me je to zaskrbljujoče!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime