Predvsem desni del medijske in komentatorske scene na Twitterju že nekaj časa vznemirja vprašanje pravne izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše, še bolj pa nenavadno nerodna komunikacija Vrhovnega sodišča RS (VS) okrog tega vprašanja.
Dvom v ustreznost Masleševe diplome oziroma izobrazbe je v začetku decembra sprožil novinar portala Prava.si Luka Perš, zgodbo pa je zagrabila tudi Nova24TV in še nekateri drugi mediji.
Presenetil pa je predvsem prvi odziv vrhovnega sodišča na novinarska povpraševanja o Masleševi diplomi in pravosodnem izpitu. Komunikacijo VS je kot neprimerno označil tudi sodni svet, več komentatorjev pa je prepričanih, da poglablja nezaupanje v Vrhovno sodišče oziroma škoduje ugledu sodstva.
Vrhovno sodišče je z zakasnitvijo zainteresiranim novinarjem fotokopijo podpisane diplome in pravosodnega izpita vendarle poslalo. V sredo pa je dodatno razburilo z obrazložitvijo, da je zamik posledica tega, da sta diploma in potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu zaupne narave in je zato medijem niso posredovali, dokler sodnik Masleša za to ni dal soglasja. Vrstijo se namreč opozorila, da so diplome javni dokumenti, saj jih navsezadnje fakultete objavljajo celo na internetu.
Zgodba o Masleševi diplomi je v medije prišla po še eni odmevni sodni zgodbi, ko je senat Vrhovnega sodišča, kateremu je predsedoval prav Masleša, na prostost in v ponovno sojenje poslal že pravnomočno obsojene "Balkanske bojevnike", z obrazložitvijo, da so bili nekateri dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.
Po pojasnitvi Vrhovnega sodišča in odklonilnem ločenem mnenju sodnice Barbare Zobec je danes znano, da je senat vrhovnega sodišča (s 4:1) presodil, da je policija telefonsko številko na 15 let obsojenega Dragana Tosića pridobila na nezakonit način, zato je sodbo razveljavilo in jo poslalo v ponovno odločanje.
To so sodniki Vrhovnega sodišča storili dobra dva tedna pred tem, ko je v veljavo stopil zaostren kazenski zakon, ki bi zastaralne roke tudi za takšne primere podaljšal iz dveh na pet let. Že sam Tosićev odvetnik, Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin, pa je ob razglasitvi sodbe Vrhovnega sodišča podvomil, da bo sojenje v tako obsežni zadevi možno izpeljati v zgolj dveh letih.
Perš pisal v Sarajevo za diplomo Branka Masleše
Medtem pa je nekdanji novinar portala Nova24TV.si, sedaj urednik portala prava.si, Luka Perš, na podlagi namiga v začetku decembra na pravno fakulteto v Sarajevo poslal novinarska vprašanja v zvezi z diplomo nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča, zdaj vrhovnega sodnika Branka Masleše.
Od tam je najprej pridobil pisno zagotovilo, da je Masleša diplomiral, šele po večkratnih posredovanjih in kopici zapletov pa so mu v odgovor poslali tudi kopijo dokumenta oziroma diplome (študijski program diplomirani pravnik ni imel diplomske naloge). Perša je zmotilo, ker dokument ni bil podpisan in ni imel žiga fakultete, obenem pa se je odprlo vprašanje, ali Masleševa dosežena izobrazba zadostuje za njegov položaj na Vrhovnem sodišču.
Odgovor na to je za Siol podalo Ministrstvo za izobraževanje, ki je zapisalo, da "gre za nekdanjo visokošolsko izobrazbo, pridobljeno na univerzi v takrat skupni državi SFRJ. Tovrstno izobraževanje je v Sloveniji po ravni izobrazbe primerljivo z ravnijo izobrazbe, ki jo dajejo magistrski študijski programi ..."
Kopirano potrdilo o diplomi in pravosodnem izpitu z zamikom pošlje tudi Vrhovno sodišče ...
Kopiji diplome in potrdila o pravosodnem izpitu, ki ju je novinarjem Siola poslalo Vrhovno sodišče (klik za povečavo, vir: Siol.net)
Zainteresirani novinarji so 14. decembra, dober teden dni po prvih povpraševanjih, s strani Vrhovnega sodišča vendarle prejeli fotokopije tako podpisane diplome Branka Masleše kot potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu.
Luko Perša tudi ta dokumenta očitno še nista povsem prepričala, saj je objavil analizo neimenovanega strokovnjaka, ki je, kot piše Perš, natančno proučil diplomo sarajevske pravne fakultete iz leta 1977 in poslano kopijo Masleševe diplome 1975 ter ugotovil določene neskladnosti v tekstu in pisavi. Podoben dvom izhaja iz mnenja prav tako neimenovanega "nekdanjega sodnega izvedenca za področje računalništva", ki ga je objavil Požareport.
Na nekatera odprta vprašanja, na katere od Vrhovnega sodišča še niso prejeli odgovorov, pa v sredinem članku opozarja tudi Siol. In sicer:
- Zakaj na diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki ste nam jo poslali, ni nobenega pečata?
- Katere obveznosti je moral gospod Masleša izpolniti, da se mu je priznal pravosodni izpit?
- Ali je del teh obveznosti opravil tudi v okviru služenja vojaškega roka? Če da, katere?
Siolovi novinarji bi namreč radi razčistili, na kakšen način je Masleša prakso in pravosodni izpit opravil v manj kot letu dni po tem, ko je uradno pridobil naziv diplomirani pravnik. "Običajno so sicer morali v Jugoslaviji študenti po končanem študiju najprej odslužiti vojaški rok," pišejo.
Na to temo se je na Twitterju oglasil pravnik Marko Štrovs
Približno v istem času kot Masleša sem tudi jaz služil enoletni vojni rok. Nekaj mesecev tega roka sem prestajal kot pravnik v kasarni. To naj bi mi šteli v dvoletni staž za morebitni državni pravosodni izpit, ki pa se ga ni dalo opraviti v JLA.
Komunikacija Vrhovnega sodišča, ki ne pripomore k razčiščevanju zadeve
Že od začetka novinarskega preiskovanja zgodbe okrog diplome Branka Masleše pa v oči bode komunikacija Vrhovnega sodišča z novinarji, ki jo je za neprimerno označil celo sodni svet.
Na poizvedovanja o diplomi Branka Masleše so se namreč na Vrhovnem sodišču najprej odzvali s spodnjim tvitom, ki je dvignil mnogo prahu, vznemirjenja in tudi ogorčenja:
"Sodni svet v okviru skrbi za javni ugled sodstva skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o sodnem svetu (ZSSve) poudarja pomen načela transparentnosti delovanja sodstva, v okviru katerega je sodna uprava dolžna posredovati zainteresirani javnosti vse pomembne informacije o dejstvih, ki se nanašajo na opravljanje sodniške funkcije. Način komunikacije sodne uprave Vrhovnega sodišča RS v objavi na Twitter računu z dne 6. 12. 2021 Sodni svet ocenjuje kot neustrezen in neprimeren," so zapisali.
Glede verodostojnosti Masleševe diplome se sodni svet ni opredelil, češ da tega vprašanja na seji ni obravnaval.
Na stališče sodnega sveta glede komunikacije VS se je za Siol odzval aktualni predsednik VS Damijan Florjančič in zapisal, da Zakon o sodiščih v 78. členu določa, da so podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike zaupni, razen dveh izjem (podatki o službenem razmerju za sodnika - to je datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto - in evidenca napredovanj, priznanj, nagrad dodelitev in razporeditev).
Ter dodal, da so podatki o stopnji izobrazbe, funkcionalnem in specialnem znanju, udeležbi na različnih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti torej zaupne narave, "zato diplome in potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v primeru vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše nismo posredovali javnosti oziroma zainteresiranim medijem, dokler sodnik za to ni dal soglasja".
Pravniki in drugi komentatorji: Igrajo se z ugledom Vrhovnega sodišča
Na tovrstna stališča Vrhovnega sodišča in zgodbe nasploh se vrstijo mnenja pravnikov in drugih komentatorjev.
Urednik Portala Plus Dejan Steinbuch se denimo v današnjem komentarju z naslovom Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe sprašuje, zakaj Masleša molči, kar je po njegovem "voda na mlin medijem, ki so se vrhovnega sodnika lotili z zgodbo, da v resnici diplome sploh nima. Dvome bi seveda v hipu razgnal Masleša, če bi jo razgrnil pred kamerami in napovedal, da bo klevetaške medije odškodninsko tožil. Pa tega ni naredil."
Steinbuch dodaja, ali jim na Vrhovnem sodišču "še vedno ni jasno, da jih bosta pred še hujšimi težavami rešili zgolj in samo transparentnost ter javnost njihovega dela. Zdi se, da res ničesar ne rezumejo. S potezami, ki bodo nekoč prišle v učbenike, kako se nikoli ne komunicira z javnostjo, gre vrhovno sodišče po poti ustavnega, ki z rezultatskim sojenjem in politično obarvanimi odločitvami ni več spoštovanja vredna 'zadnja sodna instanca, nad katero je zgolj modro nebo'."
Da je treba stvari čim prej razčistiti, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal tudi vrhovni sodnik Jan Zobec. "Vprašanje svoje izobrazbe in izpolnjevanja pogojev naj [Masleša] nemudoma razčisti, je prvi, ki je k temu poklican. Če dokazila o izobrazbi ima, naj to pokaže, da bo razblinil vse dvome in naraščajoče nezaupanje v vrhovno sodišče. Z vsakim dnem, ko se s tem odlaša, zaupanje kopni. Naj da prednost instituciji pred svojo častjo in ponosom,« je dejal.
Glede odzivanja Vrhovnega sodišča pa še, da mora ta biti vedno hladen, faktičen, brez komentarjev, brez grožnje novinarjem, napovedovanja tožb in prejudiciranja presoje v odškodninskih sporih.
»Vrhovno sodišče mora ohraniti dostojanstveno, odmaknjeno in nevtralno držo, ne sme biti odvetnik svojim sodnikom, biti mora na strani resnice, ustavnosti in zakonitosti, ne pa da se prikloni sodniku, za katerega se ne ve, ali ima zahtevano izobrazbo, in se že vnaprej postavi v pristranski položaj ter to javno pove. Odziv Vrhovnega sodišča je bil slab tudi zato, ker je ob vseh prejšnjih zdrsih le še dodatno okrepil dvome in poglobil nezaupanje v Vrhovno sodišče,« ocenjuje Zobec.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.