Nemški migrantski dogovor sprožil verižno reakcijo vse do Slovenije. Bomo postali migrantski center EU?

Uredništvo
Embed from Getty Images
"Hvala Bogu, Evropa je za zdaj rešena," so verjetno vzkliknili tisti, ki se zavedajo pomena stabilne Nemčije za prihodnost Evropske unije. Vladna kriza v tej državi se je namreč z zgladitvijo spora med sestrskima CDU in CSU umirila. 

Angela Merkel (CDU) in notranji minister  Horst Seehofer (CSU) sta sklenila dogovor, ki prinaša predvsem zaostritev odnosa države do migrantske situacije in vzpostavitve  t. i. tranzitnih centrov ob nemško-avstrijski meji.

Posledično pa je avstrijski kancler Sebastian Kurz ocenil, da bi sprejetje takšnega dogovora Avstrijo prisililo v strožji mejni nadzor na meji s Slovenijo in Italijo.

Oboje je slaba novica za našo državo, saj bodo iz tranzitnih centrov Nemci prosilce za azil vračali v države, kjer so bili najprej registrirani (slej kot prej najverjetneje tudi v Slovenijo). Vse strožji avstrijski ukrepi na naši severni meji pa bi lahko, ob neadekvatnem odgovoru, Slovenijo naredili za migrantski žep, kjer bi se nabirali tako novi prišleki kot tisti, ki jih bodo Nemci iz svojih meja poslali nazaj. 

Avstrijci sicer napovedujejo, da bo tekom njihovega šestmesečnega predsedovanja EU, ki se začne v nedeljo, migrantsko vprašanje na vrhu prioritet, pri čemer je "zavarovanje zunanje meje osnova za zavarovanje notranje mobilnosti v EU," kot je Kurz dejal v nagovoru Evropskega parlamenta.

Da je tudi Merklova s Seehoferjem govorila o nemških policistih, ki bi varovali schengensko mejo med Slovenijo in Hrvaško, smo na Domovini pisali že včeraj.

A vse te besede niso dovolj, da Avstrija ne bi načrtovala zaostritve mejnega režima na svoji meji s Slovenijo (in Italijo). Slednje je posledica danes sklenjenega dogovora, ki rešuje nemško koalicijo, a hkrati sproža verižno reakcijo proti jugu.

Napoved tako imenovanih tranzitnih centrov na mejnem območju med Avstrijo in Nemčijo namreč pomeni zaprta vrata številnim prišlekom, ki so denimo za azil zaprosili v kateri drugi državi na balkanski poti, si s tem zagotovili svobodo gibanja in jo popihali naprej. Kot vemo, je bilo tovrstnih "lažnih" prosilcev za mednarodno zaščito lani in letos v Sloveniji okrog 5.000.

Pomenljivo pri tem je, da o meji z Madžarsko ni govora, kar še enkrat pritrjuje dejstvu, da je zunanjo mejo EU mogoče učinkovito zapreti. Madžarski premier Viktor Orban se je sicer pred dvema letoma, ko je gradil svoj obrambni zid, znašel pod velikimi kritikami liberalnejšega dela Evrope, a zdaj ga posnemajo mnogi.

Da pa je o Orbanu govoriti pozitivno v visokih (zahodno)evropskih krogih še vedno tabu, pa priča zaplet s francoskim veleposlanikom na Madžarskem, ki ga je predsednik Macron zamenjal zgolj zato, ker je v zaupni diplomatski depeši zapisal, da je Orbanova Madžarska zgled za ravnanje z migranti in da so obtožbe o populizmu na račun Orbana medijske izmišljotine. Depeša je pricurljala v javnost in Emmanuel Macron se je moral do takšnega stališča distancirati ter zatrditi, da to ni ne njegovo mnenje ne stališče uradne Francije.

Kakorkoli že, na zunanjih mejah držav članic EU, ki z vzhoda, severa in juga obkrožajo Slovenijo, se vzpostavlja trdnjava Evropa in če naša država temu ne bo sledila, lahko kaj hitro ostane teritorij pred evropskim obrambnim zidom.



 
KOMENTAR: Uredništvo
Kaj bi v takšni situaciji pomenila leva vlada?
Zadnji dogodki kažejo, da se države okrog Slovenije pospešeno pripravljajo na obrambo meja v primeru novega večjega migrantskega pritiska. Tako dejanja Nemčije kot Avstrije so svojevrstna nezaupnica Sloveniji pri varovanju schengenske meje. In ta ni prišla neupravičeno - kot vemo, smo se ob migrantskem valu leta 2015 namesto v varuhe meje prelevili v prevoznike migrantov na Šentilj in Karavanke. Avstrijci očitno tega ne bodo več dopustili. Medtem ko se države okrog nas vkopavajo, pa je na mestu vprašanje, ali bo temu sledila tudi Slovenija. Dilema je aktualna predvsem v kontekstu nastajanja nove vlade. Če jo bo sestavil Janša (ali kdo drug iz SDS), so zadeve bolj ali manj jasne - v tem primeru bomo sledili ukrepom in politiki Madžarske, Avstrije in Italije. Nikakor pa tega ne moremo sklepati v primeru leve koalicije, sploh če bo del nje tudi Levica. Kot vemo, da glede migrantskega vprašanja zavzema radikalno stališče, da je žico treba odstraniti in mejo za prebežnike odpreti. Povsem jasno je, da bi takšna politika Slovenijo preobrazila v migrantski žep, bolje rečeno v največje migrantsko zbirališče v Evropi. Pri nas bi tako počakali tisti, ki bi jih na mejah ustavili Avstrijci, kot drugi, ki bi jim po oddaji prošnje za azil uspelo pobegniti na sever ali zahod in bi jih prestregli Nemci ali kdorkoli drug na severu Evrope. Prav zato je izjemnega pomena, da Slovenija sledi verižni reakciji, ki prihaja s severa in če je potrebno, sprejme tudi pomoč pri nadzoru schengna. Predvsem pa, da se otrese utopij "refugees welcome" politike, ki je še vedno močno prisotna v levičarski mnenjski in medijski srenji. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Predvolilno mešetarjenje z davki: Slovenci pri plačah pogorimo proti vsem sosedom, podjetja pa selijo sedeže
  • 13. 01. 2026
Opomin iz Avstrije: Korupcijska afera »Slovenska Ibiza«; ko so ogroženi temelji države, je edino zdravilo resnica
  • 18. 03. 2026
Medtem ko Avstrija in Hrvaška znižujeta davke na hrano, Slovenija ustvarja nove podražitve
  • 29. 01. 2026