(Ne)mogoč dialog kristjanov z muslimani

Uredništvo
43

V Ljubljani je med 1. in 3. oktobrom 2019 potekal mednarodna znanstvena konferenca o dialogu med kristjani in muslimani 800 let sobivanja. Povod za organizacijo je bila 800. obletnica srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Malikom al-Kamilom.

Konferenco sta pripravili Slovenska frančiškanska provinca in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Na odprtju so spregovorili številni ugledni gostje: provincialni minister Marjan Čuden OFM, dekan Teološke fakultete prof. dr. Robert Petkovšek CM, mufti dr. Nedžad Grabus, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore OFM, apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Speich in drugi.

Srečanje in predavanja

Domači in tuji predavatelji so osvetlili različne aspekte srečanja, ki se je zgodilo pred 800 leti, njegov pomen skozi zgodovino in sodobne izzive dialoga med kristjani in muslimani. V zgodovinski sekciji je Igor Salmič OFMConv predstavil zgodovinsko ozadje samega srečanja kot je prikazano v različnih frančiškanskih virih, Aljaž Kranjc pa mesto samega sultana al-Kamila in njegovo funkcijo znotraj hierarhične ureditve islamskih dinastij. Jan Dominik Bogataj OFM je predstavil Pismo muslimanskemu prijatelju melkitskega škofa Pavla iz Antiohije (ok. 1200), ki je v sočasnem obdobju odraz enega najbolj ireničnih primerov v bizantinski teologiji islama.

Nekdanji tajnik Kustodije Svete dežele David Grenier je predstavil načine pričevanja frančiškanov na Bližnjem vzhodu, ki še danes vodijo številne šole, kjer skrbijo na vzgojo in izobraževanje pretežno muslimanskih otrok. Joseph G. Reish je analiziral številne vizualne upodobitve dogodka srečanja med Frančiškom in sultanom ter na podlagi njih predstavil zanimive perspektive sodobnega dialoga.

Konferenca je obravnavala tudi različne teme, ki so se dotikale srečevanja med islamom in krščanstvom na širšem območju Balkana. Kustos samostanskega muzeja v bosanski Fojnici Janko Ljubos OFM je predstavil t.i. ahdnamo, dokument Sulejmana Mehmeta II. el-Fatiha iz leta 1463, ki je frančiškanom v Bosni, pod vodstvom slavnega fra. Anđea Zvizdovića, dovoljeval opravljati svoje poslanstvo med krščanskim ljudstvom. Filozofsko interpretacijo je dogodku dodal dopisni član Akademije znanosti in umetnosti BiH, Mile Babić OFM.

Predstavniki tudi iz Slovenije

Turški profesor Ahmed Türkan z univerze v Kutahiji je predaval o dobrih odnosih med Svetim sedežem (papež Leon XIII.) in otomanskim imperijem (sultan Abdulhamit II.) na koncu 19. stoletja. Hrvaški frančiškan in profesor cerkvene zgodovine v Zagrebu Daniel Patafta OFM je orisal vlogo frančiškanov na teritoriju, ki je stoletja pomenil mejo med krščanskim in muslimanskim svetom, Igor Škamperle z ljubljanske Filozofske fakultete pa je predstavil inovativno delo Nikolaja Kuzanskega De pace seu concordantia fidei, ki na filozofski način govori o miru in sožitju med različnimi religijami. Zgodovinar Dragan Potočnik je sintetično predstavil kompleksen odnos med islamskim svetom in Zahodom skozi pretekla stoletja, cerkveni zgodovinar Bogdan Kolar SDB pa je osvetlil nekatere srednjeveške potopise manjših bratov, posebno delo Odorika iz Furlanije (†1331), ki so v Evropo prinašali redko poznavanje Vzhoda.

Odnose med kristjani in muslimani v Sloveniji so obravnavali trije predavatelji: Urška Flisar je analizirala vpliv bosanskega islama na identiteto slovenskih muslimanov, Marjetka Golež Kaučič je predstavila muslimane kot »Druge« v slovenski folklori in literaturi, Nik Trontelj pa je spregovoril o percepciji islama v kontekstu zgodovine katedre za osnovno bogoslovje Teološke fakultete v Ljubljani.

Medreligijski dialog

Zadnja sekcija je bila posvečena splošnim temam medreligijskega dialoga. Organizator konference Mari Osredkar OFM je govoril o katoliških temeljih medreligijskega dialoga, mufti Nedžad Grabus pa je predstavil muslimanski pogled na dialog s kristjani, predvsem na temelju skupnih vrednot. Na konferenci je imela pomembno vlogo tudi delegacija iranskih profesorjev iz mesta Qom. Goestani Amini, direktor Mednarodnega inštituta za mir in religije, je utemeljil možnosti globalne etike na primeru Muhamedovega pisma menihom sinajskega samostana. Pravnik Ali Mashadi je spregovoril o možnem sodelovanju med kristjani in muslimani za spodbujanje okoljske etike in prava.

Vodja iranske delegacije, generalni direktor Mednarodnega centra za medreligijski dialog Organizacije za islamsko kulturo in odnose Mohammad Mehdi Taskhiri, je izpostavil zavezanost verskim vrednotam, ki prinašajo mir. Javad Taheri, ki študira na ljubljanski Teološki fakulteti, je predstavil t.i. teorijo itabariat (kontigentne zaznave), ki medverski dialog utemeljuje na razumevanju drugega. Konferenco je sklenilo predavanje Edvarda Kovača OFM, ki je filozofsko pretresel pojem izvoljenosti in ga umestil v odnos med fundamentalizmom in svetništvom.

V sklopu konference je bil organiziran tudi obisk kompleksa islamskega kulturnega centra v Ljubljani, v okviru katerega je zgrajena tudi džamija. Nevzet Porič je vsem udeležencem predstavil novozgrajene objekte, ki jim je bilo pred kratkim podeljeno uporabno dovoljenje, uradno odprtje pa načrtujejo za leto 2020.

Dialog ne pomeni soglasja.

Kljub nekaterim burnim odzivom in ciničnim posmehom, ki jih je konferenca v Ljubljani sprožila, je pomen medsebojnega pogovora z drugače mislečimi ali verujočimi neizbežen. Tudi če je pričakovanje popolnega soglasja med kristjani in muslimani glede političnih, družbenih, – kaj šele teološko-doktrinalnih – tem iluzorno, je bilo vzdušje vzajemne naklonjenosti med uglednimi predstavniki islama in krščanstva lep pokazatelj, da je spoštljiv pogovor mogoč in potreben.

Zgodovinski dogodek srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom al-Kamilom, kot eden prvih miroljubnih stikov med zahodno latinsko in islamsko civilizacijo, predstavlja pomembno paradigmo za preseganje nasilja, nespoštovanja, predsodkov. Kljub navideznemu neuspehu – sultan se verjetno ni spreobrnil, križarske vojne se niso končale – je Frančišek za svoje brate dobil dovoljenje za varovanje svetih krajev v Sveti deželi in sprejemanje romarjev.

Številni predavatelji so pokazali, da ta dogodek, ki sicer ni bil povsem edinstven, lahko še danes pomeni navdih za miroljubno sožitje, ki ni nezainteresirano za soglasje za vsako ceno, izgubljajoč svojo lastno identiteto, marveč trud za vzajemno spoštovanje in poznavanje.

43 KOMENTARJI

  1. Heh,enako kot “sprava”,”most..”med “desnimi in levimi”…
    Bo treba v korenine pogledat.
    Kje je “divja” korenina pobegnila ,kje ni upoštevala ,niti približno,kar v teoriji pridiga…
    Tudi marxizem ima lepo teorijo,praksa pa ….

      • debela_berta, ti si pa čisto “zabluzil” : marksizem je zgolj podaljšek Jezusovega nauka-vse za vsakogar in raj na zemlji za vse… Jezus je bil prvi komunist v bistvu (to si ti zapisal !).Kdo te pa je to “nahecal”. A se ti je čist “strgalo” ? A ne veš,da je Marks zapisal,da je “vera opij za ljudstvo” ?
        Tvoje besede so žalitev za Marksa in marksizem,ti bodo povedali pravoverni marksisti ! Res pa je,da je Marks “prepisoval” od vseh ! On in njegovi so čisti eklektiki.Vse,kar mu je uspelo skupaj spraviti je samo analiza kapitalizma in napadi nanj.Sistema pa ni spravil skupaj.Edino kar mu je uspelo,je bila podlaga za največje krutosti,uboje in poboje v zgodovini človeštva ( Lenin,Stalin,Hitler,Mussolini,Tito,Kidrič,Pol Pot,Mao Ce Tung…)
        Po drugi strani pa žališ nas kristjane,ko zapišeš,da je bil Jezus prvi komunist v bistvu..Večje žalitve nisi mogel skup’ spravit. Ti hočeš po vsej sili umazat Jezusa,ne bo ti ratalo!

    • Ja je bogokletje, vendar sledilcem II.Vatikanskega koncila to več čisto nič ne pomeni.
      Sv. Frančiška Asiškega pa se danes zlorablja do onemoglosti ( kot se v Sloveniji Slomška ). Sv. Frančišek Asiški ni bil nobeden predhodnik ekumenizma ali pa medverskega dialoga, kot se ga poskuša prikazati. On je šel sultana spreobrniti in mu je tudi dokazal, da je krščanstvo prava vera, islam pa posledično ne.
      Višek sprevrženosti in napuha je, da si je en Bergoglio dal ime Frančišek, s čimer namiguje, da bi naj se on vzgledoval po Sv. Frančiškui Asiškem, ko pa počne stvari, ki so v diametralnem nasprotju s tem, kaj je delal in za kar se je zavzemal Sv. Frančišek.

      • šrorček, kot vedno, klasika od katoli*anstva…
        00 pravis… vsaj 5000 bogecov je bilo izumljenih za naivce kot si ti, pa za vse te midva oba veva, de ne obstajajo… razni zeusi, thori, teli poganski.. ma ni da ni bogecov, ki so danes na smetišču zgodovine.. tako da bi moral napisat 0000000000000000000000000…000000000000000

        edino tale zadnji bogec ti še dela probleme.. so ti starši rekl de obstaja, in pol na stara leta ti še vedno misliš da je vse res.

        opaziš pa, da krščanstvo gnije. In prav je tako. naj gre se tale zadnji bogec tja, kamor je slo 5000 predhodnih magičnih bitij.. v “00” plac..

  2. Islam ima eno veliko prednost pred zahodnim kvazikrščanstvom, ima otroke. Zato ima tudi prihodnost. Namesto re konference bi pravo krščanstvo organiziralo akcijo za večje število otrok. Recimo … denar davkoplačevalcev , ki ga oblastniki razdelijo protagonistom LGTB načina življenja, naj dajo družinam z otroci.

    • Tudi v krščanstvu so otroci zaželeni, kontracepcija nezaželena in splav prepovedan. Problem ni v krščanstvu, ampak v tem, da je še komaj kaj pravih kristjanov.

  3. Takiyya, Tawriya, Kitman, Muruna

    Predenj se greste dialog z muslimani, si razjasnite pomen gornjih štirih besed. Za pričetek bom navedel samo prevod strica Gugla za prvo besedo:

    Takiyya is defined as dissimulation about ones Muslim identity. It comes from the verse in the Quran that says, “Let believers not make friends with infidels in preference to the faithful – he that does has nothing to hope for from Allah – except in self-defense (illaa an-tattaqu minhum tuqah) (Surah 3:28). This “self-defense” justifies dissimulation. Islamic Sharia Law provides, “When it is possible to achieve an aim by lying but not by telling the truth, it is permissible to lie if attaining the goal is permissible, and lying is obligatory if the goal is obligatory.” (Reliance of the Traveler, Para r8.2) Examples include lying to protect Islam or a Muslim.

    Takiyya je opredeljena kot prikrivanje muslimanske identitete nekoga. Izhaja iz verza v Koranu, ki pravi: “Naj se verniki ne družijo z neverniki v primerjavi z verniki – tistim, ki se od Allaha ne morejo več nadejati, razen v samoobrambi (illaa an-tattaqu minhum tuqah) ( Sura 3:28). Ta „samoobramba“ opravičuje razsodnost. Islamski šerijatski zakon določa: “Kadar je mogoče doseči cilj z lažjo, ne pa z resnico, je lažje, če je dosežen cilj, laganje pa je obvezno, če je cilj obvezen.” (Zanašanje Popotnik, odstavek 8.2) Primeri vključujejo laganje za zaščito islama ali muslimana.

  4. Clovek bi pricakoval bolj krscanske komentarje…
    Vera, upanje, ljubezen … 🙂
    Če si kristjani domisljamo, kako smo boljši, zakaj ne bi tudi v praksi pokazali to dobro v sebi. Potem bi Dobro videli tudi v drugačnem. V drugem in v Drugem.

    • Kristjani si ne domišljamo, da smo boljši. Mi smo boljši. Zato tudi vsi ti muslimani drvijo k nam, v našo civilizacijo. Eni so pač boljši, kot drugi. Tako je na tem svetu. Vsa zdravila, vso tehnologijo, human pravosodni sistem, odpravo suženjstva, enakost med spoloma, tolerantnost itd. smo izumili in uveljavili mi, naša civilizacija. Mi smo boljši.

      • Khm … se kar strinjam s tako imenovanimi izumi, boljši pa nismo. Ker izumiramo. Nimamo otrok. Padli smo na tem prvem izpitu življenja. Vse ostalo, vsi izumi so nepomembni.

    • Tina_ V6,ne gre za to,kdo je boljši ali slabši in ali si lahko kristjani dovolimo “dialog”, “sobivanje”.Preprosto si muslimani ne morejo in ne smejo “dovoliti” “odstopanje” od Kur’ana in Mohamedovih naukov (sune).To pa pomeni nerešljivo situacijo. Islam ne prizna in ne sme priznati nobene druge vere v isti liniji z njim.
      Noben musliman nima “pooblastila” in si niti ne upa,da bi karkoli “spremenil”.
      To,da se “pogovarjajo” s predstavniki drugih ver,predvsem s kristjani,je del “taktike” in “navodil” iz Kur’ana in Mohamedovih naukov.
      Tina_V6,ne spreglej besed AlojzZa,Friderika,Male Slovenke,Kraševke in drugih.
      Vsi ti pogovori so v bistvu “predstava”,kajti končni cilj muslimanov je ISLAM edina vera,druge so samo “prepreke”,ki jih morajo na “kakršenkoli” način odstraniti.
      Čas in ljudje nismo pomembni ! To vedo muslimani!

  5. Tina, se strinjam, odnos med normalnimi ljudmi zame ni na ravni, katera vera je boljša, bedake oziroma fanatike najdemo v vsaki veri. To da nismo zmožni dialoga, je stvar pohlepa, brezbrižnosti, nečloveškosti v nas. Grozno je, da si ne dovolimo biti ljudje. Spoštovanja ni.
    Zato kot kažejo zgodbe, si ljudje med sabo zelo pomagajo, takrat se ne sprašujejo, kaj si po poklicu, po veri, politični pripadnosti. Samo problem je v tem, da so ljudje grozno naivni in verjamejo tako politikom kot cerkvenim dostojanstvenikom, ki svojo moč izrabljajo na takih konferencah, se slikajo eden z drugim, se slinijo eden drugemu, za ljudi jim pa dol visi.

  6. Tina_V6 6,27
    Res bi morali z vzgledom spreobračati SLABO v DOBRO.

    Toda v praksi danes to ni izvedljivo. Ko se nabere preveč SLABEGA, se dobro pohodi še preden ima priliko pokazati kako bi bilo DOBRO ŽIVETI.

    Treba bo na VOLITVAH prav izbrati, da bodo priši DOBRI na “vrh”, da jih bo množica imela priliko prepoznati. Ko bodo DOBRI vodili RTV, bodo lahko razširjali VSE DOBRO po celi državi in Svetu.

    Sedaj v tem kaosu, ki skoraj nihče več ne loči med dobrim in zlom, pa ZMAGUJE AGRESIVNOST. Roko “na srce”, vera ISLAMA, je veliko bolj agresivna, kot pa Krščanstvo.

    Pravijo, da ni res, da so vsi ISLAMISTI teroristi, je pa res, da so skoraj vsi TERORISTI – Islamisti. Žal, tako se je pokazala praksa v sedanji Evropi, ko smo bili priča kar nekaj terorističnim napadom.

  7. Edina alternativa nezaupanju, sovraštvu in nasilju je spoštovanje, zaupanje in spoštljiv dialog z drugimi in drugače mislečimi.
    Kristjani bi morali vselej vztrajati pri teh načelih Kristusove brezpogojne ljubezni in žrtve in jim slediti v praksi, saj je to edina možnost, da vzpostavijo nujne tvorne stike in priložnosti medsebojnega sporazumevanja, medsebojnega zaupanja in spoštovanja s pripadniki drugih religij in z brezverci.

  8. Dobro bi se bilo včasih spomniti, kje je doslej potekal “dialog” med musliči in Evropo: na Balkanu, v Avstriji pred Dunajem, v Španiji, v Toursu v Franciji … in spet bo treba tako. Še dobro, da imamo mi tovarne orožja, oni pa nobene. Imajo pa tovarne ljudi, ki jih mi nimamo.

  9. V O J N A
    Jezus je bil nenasilen, v govoru na gori poziva k nenasilju. »Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo« (Mt 5, 39). V tem smislu nekateri odklanjajo vsako uporabo sile in so za radikalni pacifizem.

    Radikalni pacifizem
    Radikalni pacifisti so prepričani, da je v skladu s Svetim pismom edino popolna odpoved kakršnikoli uporabi sile. Ali Kristus res zahteva, da na nasilje odgovorimo z nenasiljem in pripravljenostjo na mučeništvo? Če bi taka trditev držala, se ne bi kristjani smeli postaviti po robu turškemu ladjevju pri Lepantu 1571, kar bi imelo za posledico, da bi Turki zasedli Evropo. Ne bi se smeli vojaško zoperstaviti Hitlerju. Kakšna bi bila danes Evropa in svet, si lahko predstavljamo. Ženi, ki jo nekdo skuša posiliti, ne bi smeli priskočiti na pomoč. Protestantski teolog Karl Barth je kritiziral stališče zahodnih držav, ki so v času pred 2. svetovno vojno hotele mir za vsako ceno. Ravno ta drža je naciste opogumila, da so začeli vojno avanturo. Sam Gandhi je v drugi svetovni vojni pristal na rekrutacijo v indijske čete, da bi se boril proti Hitlerju. Papež Janez Pavel II. pa je izjavil: “Mi nismo kakršni koli pacifisti! Ne želimo miru za vsako ceno. Mir mora biti delo pravičnosti!” Radikalni pacifizem sicer zgleda herojski, vendar s svojim radikalnim odklanjanjem nenasilja spravi napadalca v skušnjavo, da uporabi silo. Računa namreč, da bo z lahkoto prišel do “plena”, ker se nasprotna stran ne bo branila.

    Nauk Cerkve
    Cerkev sicer podpira vsa prizadevanja za mir in želi, da bi se vsi spori uredili v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Vendar priznava pravico do samoobrambe. »Dokler bo obstajala vojna nevarnost, dokler· ne bomo imeli pristojne mednarodne oblasti, ki bi ji bile na voljo primerne sile, vse dotlej vladam, ki- so izčrpale sleherno možnost miroljubnih pogajanj, ne bo mogoče odreči zakonito pravico, da se branijo« (KKC 2308).
    Pogoji za »zakonito obrambo z vojaško silo« so:
    • “da bi bila škoda, ki bi jo napadalec prizadejal narodu ali skupnosti narodov, trajna, velika in nedvomna;
    • da so se vsa druga sredstva, da bi temu napravili konec, izkazala kot neizvedljiva ali neučinkovita;
    • da se združi več resnih pogojev za uspeh;
    • da uporaba orožja ne bo imela za posledico hujšega zla in hujših neredov, kakor pa je zlo, ki naj bo odvrnjeno. Moč modernih sredstev razdejanja ima zelo veliko težo pri ocenjevanju tega pogoja” (KKC 2308).

    Po mnenju Cerkve je vojna nujno zlo, ki se mu vedno ne da izogniti. Vendar tudi v času vojne veljajo nravne zapovedi. »Treba je spoštovati in človekoljubno ravnati s tistimi, ki se bojujejo, z ranjenimi vojaki in ujetniki« (KKC 2312). Cerkev zavrača slepo pokorščino v vojski. »Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem, ki zapovedujejo genocid« (KKC 2313). Nihče se torej ne more izgovarjati, češ da je izpolnjeval le povelja nadrejenih.
    Prav tako Cerkev obsoja »vsako vojno dejanje, ki meri na uničenje celih mest ali obsežnih pokrajin z njihovim prebivalstvom brez razlikovanja« (KKC 2314). Vojno z atomskim, biološkim in kemičnim orožjem pa označi Katekizem »za zločin proti Bogu in proti človeku« (KKC 2314).

    Karizma nenasilja
    Je potem govor na gori le nedosegljiv ideal? Nikakor. Kristjan si mora prizadevati za mir. Pripravljen mora biti rajši pretrpeti krivico, kakor da bi jo sam delal. Njegova osnovna drža mora biti ljubezen in odpuščanje tar pripravljenost na spravo. Ima pa seveda tudi pravico na samoobrambo. Še posebej tisti, ki mu je zaupana skrb za dobro skupnosti. Vendar radikalnost govora na gori ostane. Posameznik lahko začuti oseben klic, da se po Kristusovem zgledu odpove zakoniti obrambi. Kot nekdo, ki čuti klic k »neoženjenosti zaradi Božjega kraljestva«. Vendar taka »karizma nenasilja« ne more postati dolžnost za vse kristjane, kot tudi ni »karizma neoženjenosti«. Sv. Tomaž Akvinski je zastopal mišljenje, da morajo duhovniki in škofje raje dati svoje življenje kot prelivati kri. Daj Bog, da kristjani še posebej v današnjem času ne bi preslišali Jezusovih besed: “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bozji sinovi” (Mt 5, 9)!

    Jože Pucelj: KO BI LJUBEZNI NE IMEL
    Ljubljana, Župnijski urad Dravlje 2000

  10. AlojzZ ob 13,46
    Hvala za tako lepo razloženo PRAVICO obrambe.

    Že kot otrok sem poslušala v cerkvi pridigo: “Če te kdo udari po levem licu, nastavimu še desno”.
    To se mi nikoli ni zdelo pravilno, pa sem nekoč vprašala župnika, zakaj bi se pustila kar tepsti od vsakogar. Pa mi je župnik razložil, da to se ne razume prav dobesedno, ampak bolj, da s pokončno držo rečemo: “ali se me upaš?”, nikakor pa ne držimo hrbta, da bi nas kdo resnično bičal.
    Od tedaj dalje razumem, da imam pravico BRANITI SE, nikakor pa ne NAPADATI.

    Ja samoobrambo tudi naš Bog dovoljuje.
    Islam, pa tolerira in poveličuje napadanje ljudi iz drugih ver. Mislim, da v Islamu ne kaznujejo moškega, ki posili Kristjanko. Zaradi takih “zakonov” je težko živeti v sožitju. PŠrav zaradi takih stvari, mislim, da bi bilo bolje MUSLIMANOM pomagati v njihovih deželah, kjer je okolje za nje bolj sprejemljivo. Pri nas je šel razvoj hitreje (ne v vsem dobrem) naprej in so med nami razlike zelo velike.

    Ko sprejemamo BEGUNCE, bi jim morali predočiti tudi v podpis listino, kjer bi se tudi Muslimani zavezali, da sprejemajo Evropsko KULTURO, ki vsekakor temelji na KRŠČANSTVU.

    Dvomim, da imajo prišleki namen sprejemati naše navade. Če tega ne bodo sprejeli, bodo na AGRESIVEN način pokazali, da naših navad NOČEJO, hočejo pa jesti NAŠ KRUH.
    Prav zaradi tega, je bolje, da bi Evropski voditelji delali na tem, da jim naš kruh pošiljamo v NJIHOVE DOMOVINE.

    Tako bomo vsi bolj MIRNO ŽIVELI .

  11. Eno je teologija, drugo je politika. Priseljevanje muslimanov je politično vprašanje, ne teološko.
    Dialog med dvema tako različnima teologijama pa je nemogoč. Muslimanska teologija je definirana v Koranu in v drugih za njih svetih spisih. Islam = Koran. V Koranu ni dovoljeno ničesar spreminjati, tisti, ki to stori je krivoverec , ki ga je po istem nauku kot odpadnika potrebno obsoditi na smrt. Koran se bere samo tako, kot piše , nobena interpretacija ni dovoljena.
    Ti dve teologiji se torej nimata ničesar med seboj za pogovarjat. Dialog je lahko samo politično izkazovanje dobre volje, da bi se razumeli. Nekakšna pogajanja in čisto nič drugega. Pri čemer je treba imeti stalno pred očmi dejstvo, da bodo lagali, kot je to zgoraj že izpostavil AlojzZ. Laž za muslimane ni greh. In biti naiven glede tega je isto, kot biti neumen.

  12. V tekstu so bile omenjene križarske vojne. Škoda, da smo jih izgubili. Če bi bili bolj složni med seboj bi lahko dobili nazaj, kar so nam muslimani ukradli. Mala Azija in Bližnji vzhod sta bili krščanski. Španci in Portugalci so si vzeli nazaj, kar so jim zavojevali. V balkanskih vojnah smo si tudi mi kar je bilo naše vzeli nazaj. Hagia Sofia v Carigradu pa je postala mošeja in danes muzej.
    Ne vem zakaj se križarske vojne vedno omenjajo, kot “naš greh”. Samo nazaj smo si hoteli vzeti, kar je bilo prej 1000 let naše.

  13. Friderik, 19,00
    Res je to, da so Križarji samo hoteli, da jim vrnejo to, kar so jim zasedli – Muslimani.
    Naša ZGODOVINA, ki ni objektivna, pa to prikazuje, kot, da bi Križarji napadali ISLAMISTE, kar je laž.

    Će se boriš, za to, da ti vrnejo, kar je tvoje, ni NEMORALNO, ampak PRAVIČNO. Tega levi zgodovinarji NOČEJO razumeti in pošteno prikazati.

  14. Ozavestiti 0b 9,02

    Res je, hočejo nam ukrasti toplino domačnosti in VARNOSTI.

    Če je kaj človekova pravica je to – da živimo v VARNI DRŽAVI. Od vedno so imele države zavarovane meje, da ne bi NEZNANCI povzročali v državi neredov in kraje. (le Tito je varoval mejo, da ne bi iz nje ljudje bežali v demokratični svet).

    Sedaj pa levičarji (celo EU poslanci ala Fajon) vzklikajo: “Odrimo meje in dovolimo vsakemu, da pride v našo državo” !.
    Ali se vprašajo, kako se bodo ti ljudje pri nas znašli, kaj bodo delali, kje bivali, jedli …… Ali bodo Evropi hvaležni, ali pa jo bodo zaničevali? Ali se dekleta danes lahko same mirno sprehajajo, ko je prišlo v EU na tisoče mladih moških, ki imajo več potreb in ne samo KRUH.

  15. No dialog je najboljši z Boko Haram in ISIS. Zanimivo je predvsem to, da vahabizem postaja vedno boj priljubljen. No Domovina, zdaj pa izračunaj koliko časa bo še potrebnega, da bo moralo Rusko letalstvo bombardirati vahabitske cilje v Sloveniji?

  16. Ko je Slovenec na ižki cesti namerno povozil policista, se je njegovega pogreba udeležila celo ministrica za notranje zadeve.

    Ko je migrant zaklal našega policista, pa niti tega nismo izvedeleli, ali so ga sploh pokopali.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime