Na Twitterju trenutno poteka nit, v kateri so zbrane številne misli in koncepti, ki nam lahko pomagajo razumeti sodobni svet.
Najbolj zanimive smo za vas zbrali tukaj, ter jih opremili s praktičnimi nasveti, kako razumeti oziroma se spopadati s številnimi aktualnimi, pogosto navidezno škodljivimi in neumnimi pojavi, ki jih lahko vsakodnevno spremljamo, predvsem na spletu.
Upamo, da boste, opremljeni s tem znanjem, morda nekoliko lažje spali, ali pa vsaj ne popolnoma izgubili vere v človeštvo …
Disracionalija
To, da je nekdo inteligenten, še ne pomeni, da svojo inteligenco uporablja za zasledovanje inteligentnih ciljev. Inteligenco na genialni ravni je možno posvetiti opravičevanju idiotskih mnenj in obnašanja. Tragično, je to usoda mnogih intelektualcev.
Inteligenca ni merilo vsega, sploh ob pomanjkanju modrosti je lahko celo škodljiva. Če se smatramo za pametne, premislimo, kakšne posledice bo imelo naše delovanje, bodimo skromni ter vedno pripravljeni se naučiti kaj novega. Hkrati upoštevajmo, da svojo inteligenco zelo verjetno precenjujemo.
Selektivno informiranje
Mnogi, ki iščejo informacije, ignorirajo vsak vir, s katerim se ne strinjajo, dokler ne najdejo takšnega, s katerim se strinjajo. Ta vir potem uporabljajo kot avtoriteto za utemeljitev svojih obstoječih prepričanj. Kot strokovnjake priznavajo samo tiste, s katerimi se strinjajo.
Informacije moramo iskati po različnih virih, ki probleme obravnavajo z različnih zornih kotov. Svojih prepričanj se ne smemo bati izzvati z novimi, nasprotujočimi. Samo tako se bomo naučili kaj novega in stvari razumeli celostno ter hkrati rasli kot oseba.
Mnenjsko tekmovanje
Vzpon družbenih medijev kot glavno sredstvo medsebojne interakcije je povzročil, da ocenjujemo mnenja kot merilo značaja. Besede nas sedaj opredeljujejo bolj kot dejanja. A besede so, za razliko od dejanj, poceni in jih je enostavno ponarediti.
Ne glejte, kaj ljudje govorijo, ampak kaj delajo. Iščite razkorake med njihovimi besedami in dejanji. Tako jih boste lažje realno ocenili, ter ločili dobre ljudi od nastopačev.
Vaba za bes
Kdor je zlahka ogorčen, je zlahka zmanipuliran. Če ne nadzorujemo svojih čustev, bodo to storili drugi. Preprečimo upravljanje s svojimi strastmi tako, da preložimo svojo reakcijo na kasnejši čas. Če nas neka objava razbesni, se ustavimo in premislimo, če je bil to morda njen namen.
Dandanes so zelo popularni spletni “trolli”. Njihovi nameni niso konstruktivni, želijo le izbezati našo reakcijo. S takšnimi ljudmi ni vredno izgubljati časa. Poleg tega se tako lahko izognemo besedam oziroma dejanjem, ki bi jih kasneje lahko obžalovali.
Sindrom odložene sreče
Pogost je občutek, da se naše življenje še ni začelo, da je naša sedanja realnost le uvod v neko idilično prihodnost. Ta idila je iluzija, ki zbledi, ko se ji približujemo, in razkrije, da je bil uvod, skozi katerega smo hiteli, v resnici tisti v našo smrt.
Živeti moramo v sedanjosti, ne v preteklosti ali prihodnosti. Le tako bomo preprečili, da bi naše življenje zbežalo mimo nas, ne da bi se tega zavedali.
Odvisnost od znanega
Razporeditev tipkovnice QWERTY naj bi bila zgrešen poskus, da bi preprečili zatikanje pisalnih strojev. Kljub temu, da je neučinkovita za tipkanje, ostaja z nami, ker so jo ljudje sprejeli kot normo. Mnogih težav ne opazimo, ker dovolimo, da postanejo del našega življenja.
Skeptični in kritični moramo biti do vsega, ne glede na to, kako starodavno ali uveljavljeno je. Le tako lahko stvari nenehno izboljšujemo. Večina stvari ni samoumevnih, je samo priučenih ter splošno sprejetih.
Zlata sredina
Pri dobrem značaju ne gre za maksimiziranje vrlin, temveč za njihovo zmernost: biti občutljiv, ne da bi bil krhek, samozavesten, ne da bi bil domišljav, neomajen, ne da bi bil trmast, zagnan, ne da bi bil nepremišljen, osredotočen, ne da bi bil obseden.
Kot pri večini stvari, je zmernost vrlina. Od razvad kot je uživanje alkohola, do uveljavljanja političnih prepričanj, stvari postanejo problematične šele takrat, ko jih priženemo v ekstreme.
Nasičenost z idiotizmom
Na spletu lahko ljudje, ki ne premislijo, preden kaj objavijo, objavljajo pogosteje kot ljudje, ki najprej razmislijo. Posledično je povprečna objava na družbenih omrežjih neumnejša od povprečnega uporabnika družbenega omrežja. Tega se je vredno spomniti, ko nas neumnost Twitterja spravlja v obup.
Spomnimo se tega, kadar obupujemo nad stanjem človeštva. V resnici nismo tako neumni in ignorantski, kot morda dobimo vtis na spletu. Upoštevajmo to pri komuniciranju z drugimi preko spleta, ter bodimo spoštljivi in strpni.
Olimpijske igre zatiranja
Na družbenih medijih poteka vojna za naklonjenost javnosti. Biti žrtev je tako statusni simbol, za katerega se mnogi potegujejo tako, da zbirajo resnične ali namišljene poškodbe, pogosto spodbujajo druge, da jih napadejo, tako da lahko naredijo posnetek in ovekovečijo svoj status žrtve.
Ne pustimo se sprovocirati, ne žalimo in napadajmo drugih, če je to le mogoče. Z nestrpnostjo jim pogosto delamo uslugo, pri kateri bomo samo izpadli kot zlikovec, četudi imamo morda prav. S strpnostjo in spoštovanjem jih razorožimo.
Gasilska cev laži
Namen dezinformacij je bil nekoč prepričati nas v eno samo določeno pripoved. V digitalni dobi je namen dezinformacij preplaviti nas s številnimi protislovnimi pripovedmi, dokler ne začnemo dvomiti o vsem in postanemo zmedeni, demoralizirani in pasivni.
Imejmo trdna, utemeljena stališča in vrednote. Te nam lahko služijo kot sidro v današnjem kaotičnem svetu. Tudi če ne vemo, kaj točno je resnično, se držimo in delujmo skladno s svojimi vrednotami. Kdor ne verjame v nič, lahko verjame v karkoli.
Inteligenco na genialni ravni je možno posvetiti opravičevanju idiotskih mnenj in obnašanja. Tragično, je to usoda mnogih intelektualcev.
***
Khm, to zveni malce nelogično, da ne rečem ne-inteligentno.
Kdor opravičuje idiotska mnenja, ne more biti pretirano inteligenten. Inteligenten človek se v bistvu sploh ne zanaša na mnenja, temveč na dejstva. Mnenja niso resnična, dejstva pa so. Mnenja so interpretacija dejstev, ki so lahko tudi popolnoma zgrešena. Lahko so celo popolnoma fiktivna in se sploh ne ozirajo na dejstva, bodisi zato, ker nekomu dejstva niso znana bodisi zato, ker jih ne priznava. Oboje vodi do logičnih napak.
V bistvu je tudi gornja navedba zgolj mnenje – nelogično in zgrešeno.
Če se vprašamo koliko spolov obstaja, potem bodo zelo inteligentni ljudje zagovarjali idiotsko stališče.
Inteligenti ljudje vedo, da sta spola dva. Bedaki pa nas skušajo prepričati v nekaj drugega.
“Khm, to zveni malce nelogično”
Človek ni golo racionalno bitje, temveč, hočeš nočeš, tudi duhovno. Le to pa zelo vpliva na razum in “logicne” povezave in razsodbe. Zato trditev Domovine:
Inteligenco na genialni ravni je možno posvetiti opravičevanju idiotskih mnenj in obnašanja. Tragično, je to usoda mnogih intelektualcev.
popolnoma drži. Inteligenten človek še ni moder človek. Večino manipulatorjev v totalitarnih režimh je bilo zelo inteligentnih.
Očitno si ti trditev: “Inteligenco na genialni ravni je možno posvetiti opravičevanju idiotskih mnenj in obnašanja. Tragično, je to usoda mnogih intelektualcev” apliciral na nekaj drugega kot jaz. Sam sem imel v mislih znanost, ki pač ne prenese idiotizmov, če naj ostane znanost.
Še bolj konkretno sem imel v mislih politično kurantno kvazi-znanost o spolih, ki trdi, da spola nista samo dva in da si vsak lahko poljubno izbere spol. Biološka znanost tega ne potrjuje, čeprav morda tudi intelektualci iz bogsigavedi kakšnih razlogov sledijo tem kvaziteorijam. Ampak po mojem mnenju zapuščajo področje objektivnih dejstev in se odrekajo intelektualnemu pristopu v odnosu do dejstev. Šarlatan pač ni in ne more biti intelektualec, če sledimo vsebini te oznake, ki pomeni razumno, racionalno delovanje.
Mogoče si ti sporno trditev apliciral na kaj drugega, recimo na politiko. Politika seveda ni znanost. Najbrž, da je tudi zato v politiki intelektualcev za vzorec. V politiki so izobraženi ljudje, tudi z doktorskimi naslovi, toda “An intellectual is a person who engages in critical thinking, research, and reflection about the reality”.
Modrost in inteligenca seveda nista eno in isto. Pravijo, da je moder tisti, ki misli s srcem, se pravi, da ni zgolj hladen razum, kot da bi bil robot brez srca in brez duše. Toda na področju dejstev in znanosti je potrebno natančno to: hladen razum brez čustev. Objektivna dejstva/resnica in lastne preference, ki jih diktirajo čustva, se bolj slabo ujamejo, kakršnekoli že bile.
” ali pa vsaj ne popolnoma izgubili vero v človeštvo … ”
No, saj to ni tako hudo. Hudo bi bilo, če bi izgubili vero v Boga.
Alojz z, Bog se je učlovečil.
Ja, res je. Kot dokaz pa lahko navedeva ogromno število ljudi, ki mislijo, da so Bog.
Jaz bi dodal eno morda nepopularno mnenje: namreč, da je v slovenskem internetnem prostoru zaradi številčne majhnosti slovenskega govorno-pišočega telesa na žalost večja možnost, da ti spletni kanali hitreje regresirajo v škodljive pojave. To se pogosto dogaja s spletnimi forumi. slovenskim Twitterjem, slovenskim Facebookom. V Sloveniji je mnogo večja verjetnost, da bo za slovenske razmere kvaliteten forum začel izgubljati kvaliteto in bo počasi zamrl, dejansko poznam nekaj zelo znanih primerov takšnega kolapsa nekdaj odličnih forumov.
V anglofonskem internetnem prostoru je že zaradi samega ogromnega števila ter internetnih kanalov, spletišč, kar je posledica tega, da je angleščina praktično prvi jezik interneta, t.j. ima ogromno število ‘native’ in priučenih govorcev, večja verjetnost da človek lažje mimogrede izbrska kvalitetno platformo oz. forum.
Rešitev vidim v tem, kar tudi sam prakticiram, da smo kot uporabniki slovenskega spleta bolj izbirčni in se “vklopimo” v bolj visoko-kvalitetne/kulturne/”normalne” kanale. Slabe po hitrem postopku odmislim ter ignoriram. Isto pa lahko prakticiramo tudi na mednarodnem spletu, kjer tudi “alter”-internetna scena (no pravzaprav je koncept interneta “alter”) pogosto doseže zelo visoko kvalitativno raven debate, izmenjave informacij, generiranja idej.