Negativni naravni prirast v Sloveniji blaži večja rodnost družin iz BiH in Kosova

Foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav je prebivalcev Slovenije vse več in število že presega 2,1 milijona, pa je Slovencev, še posebej v domovini, vse manj, kažejo zadnje statistike, pa tudi trendi. Naravni prirast (razlika med rojenimi in umrlimi) v Sloveniji je bil tako lani najnižji po letu 1945, praznina pa se popolnjuje s priseljevanjem, predvsem z juga.

Negativni naravni prirast pri nas tako pomembno blažijo priseljenske družine. Čeprav je delež tujih prebivalcev Slovenije osem odstotkov, pa je je tujim materam oz. družinam rodilo kar 13 odstotkov vseh otrok, rojenih v Sloveniji. Skupna številka v letu 2020 kljub temu znaša le 18.767 rojstev in je najnižja po letu 2005. 

V Sloveniji že nekaj časa doživljamo trende, ki bistveno spreminjajo strukturo prebivalstva, tako po starosti, izobrazbi, kot po narodnosti, oziroma državljanstvu. In čeprav narodnostne (in verske) sestave zaradi težko razumljivih zadržkov države v Sloveniji sistematično ne spremljamo že dvajset let, statistike o odseljevanju mladih ter priseljevanju predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije pričajo o hitrem naraščanju deleža tujih prebivalcev v Sloveniji. Teh je bilo na začetku leta 168.651, oziroma dobrih 12 tisoč več kot leto poprej.

In čeprav je delež žensk med tujimi državljani le 34,2 % (slabih 58 tisoč, v splošni populaciji pa 51,1 odstotek oz. 991 tisoč), so priseljene matere v Sloveniji lani rodile 2462 otrok, kar je 13 % vseh rojenih otrok v leta 2020 v Sloveniji. Brez njihovega "doprinosa" bi bilo v Sloveniji lansko leto rojenih le še 16.327 otrok, kar je manj kot kadarkoli v zgodovini rednih meritev.

Ker je Slovenija hkrati zaradi koronavirusne situacije v letu 2020 zabeležila več kot 3600 smrti nad običajnim povprečjem, ki znaša okoli 18 tisoč, je bil naravni prirast izrazito negativen, –5249 prebivalcev oz. –2,5 na 1000 prebivalcev. To je bila najnižja vrednost naravnega prirasta v Sloveniji po letu 1945.

Celotna stopnja rodnosti je za 2020 znašala 1,60, kar je še vedno premalo za naravno obnavljanje populacije.

Klik za povečavo


Brez rojstev tujim materam v Sloveniji bi bil naravni prirast še občutno nižji. K blaženju razlike so največ prispevale državljanke (in državljani) Bosne in Hercegovine, ki so pri nas rodile 1083 otrok, takoj za njimi pa so državljanke Kosova z 443 novorojenčki z rojstnim listom naše države. Državljanke članice EU so v slovenskih porodnišnicah rodile 271 otrok.

Tuje državljanke, ki so v 2020 rodile v Sloveniji, so bile ob rojstvu otroka stare povprečno 29,4 leta ali za 2 leti mlajše od državljank Slovenije, ki so rodile v letu 2020.

Najpogostejša fantovska imena, dodeljena v minulem letu so Luka, Filip, Mark, Nik in Jakob, dekliška pa Ema, Zala, Mia, Hana in Julija.

Na lestvico 10 najpogostejših imen novorojenih se v letu  2020 v primerjavi z letom prej niso več uvrstila imena Sara, Lara in Zoja ter Jaka in Žan, namesto teh pa so se na njej pojavila imena Sofija, Lana, Nika ter Liam in Lovro, še pišejo na Statističnem uradu.

KOMENTAR: Uredništvo
Če Slovenci ne bomo skrbeli za nataliteto, nas bodo pač zamenjali drugi
Smo v obdobju, ko se predvsem Zahodni svet v svojem drobovju spreminja, pa tudi navzven to postaja iz dneva v dan bolj očitno. Gre tako za nazorsko/ideološko/vrednotno kot za narodnostno preobrazbo - dobivamo nekakšno mešanico multikulturalizma in "woke ideologije", to eksplozivno mešanico pa naj bi absorbiral sistem tako imenovane "liberalne demokracije". Iz držav, ki v tem prednjačijo, prihaja vse več znakov, da tovrstno idealizirano sožitje pod dežnikom pregovorne odprtosti in tolerantnosti do drugačnih, (ki se hkrati vse bolj sprevrača v sovražnost do domorodnih dvomljivcev) ne bo šla skozi tako gladko. Zato nekateri z evropskega vzhoda, ki jih ti procesi še niso tako zadeli kot bogati Zahod, vse bolj vlečejo zavoro in skeptično opazujejo dogajanje na svetli strani nekdanje železne zavese. In kje je tu Slovenija? Kot smo videli v preteklih letih, za migrante iz držav tretjega sveta ni zanimiva; bolj so jih pri nas skušajo zadržati levičarske nevladne organizacije, kot bi si to želeli sami. A tudi naši mladi kadri nezakonitim migrantom s podobnimi ambicijami - za boljšim življenjem, večjim zaslužkom - sledijo v države razvitejšega severozahoda. Nastajajočo praznino pri nas zapolnjujejo ljudje z revnejših območij nekdanje skupne države. Roko na srce, če tega ne bi bilo, bi pri nas že zdaj zevala velika populacijska praznina, močno bi trpel tudi trg delovne sile. Mnogi se obregajo ob prišleke ter njihovo višjo nataliteto. Pri tem pa pozabljajo, da smo za konstantno padanje rojstev krivi Slovenci sami; danes je pač komforta vajenemu Slovencu/Evropejcu vse drugo pomembnejše kot zdravo družinsko življenje in odločitev za več otrok; kariera, boj za podnebno pravičnost, človekove pravice, pravice manjšin ... Tudi Evropska unija, kot vidimo, se ukvarja predvsem z vehementnimi pojmi kot so "vladavina prava", "spoštovanje temeljnih vrednot", "boj proti diskriminaciji ter za pravice LGBTQ", medtem ko kakšnih demografskih in družinskih politik ni na obzorju, oziroma so potisnjene nekam v peti plan. Pomenljivo, ravno obratno je v državah, ki so ta čas s strani institucij EU-ja ter voditeljev tako imenovanih "jedrnih držav" najbolj na udaru. Ti se pač zanašajo, da jim bo za pokojnine poskrbela mlada migrantska delovna sila. Na tiste, ki več stavijo na domačo reprodukcijo, gledajo s težko prikrito vzvišeno aroganco, včasih tudi prezirom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike