"Nebeški človek" brat Yun v Sloveniji: tudi na Kitajskem lahko "srečaš Jezusa"

Tudi Slovenci potrebujemo misijonarje. Lačni in žejni Boga iščemo z vsem, kar smo.

Ob njegovih predavanjih po Sloveniji so cerkve polne, ljudje pa se čudijo. Ne vedo, ali bi verjeli možu z otroškim nasmehom na obrazu, ki z neverjetno lahkoto v veseli kitajščini citira sveto pismo.

Prek pričevanj vedno znova kaže na Boga, poudarja moč molitve, ponavlja, da nas ne glede na vse Bog neskončno ljubi, kar se ne bo spremenilo, pa če storimo karkoli.

»Nebeški človek« so brata Yuna, ki je te dni v Sloveniji skupaj s sinom Isaacom, imenovali že v rodni Kitajski. Z njim smo se pogovarjali o številnih zanimivih stvareh, kar boste lahko prebrali v jutrišnjem intervjuju.

Za danes pa njegova, nič manj navdihujoča, življenjska zgodba. 

Rojen je bil v revni družini, februarja 1958 v provinci Henan. Njegovo rojstno ime je je Liu Zhenying (刘振营). Življenje njegove družine se je močno poslabšalo, ko je njegov oče zbolel najprej za poslabšanjem astme, kasneje za pljučnim rakom.

Če bi oče podlegel bolezni, bi družina najbrž umrla od lakote, zato je mati močno skrbelo. Hotela je storiti samomor. Nekega večera pa je v postelji slišala glas, ki ji je govoril, da jo Jezus ljubi. V solzah, ker Jezusa že dolgo ni mogla glasno priznati, in veselju, da je ni zapustil, je svoje življenje darovala Bogu, družino pa zbrala v molitvi za moža.

Temu se je stanje izboljšalo že naslednje jutro. Vsa družina, tudi Yun, je začela verovati v Boga.

Kdo je ta Jezus?

Imel je izkušnjo Boga, a v komunistični Kitajski, ki je močno preganjala kristjane, je 16-letnega fanta začelo žejati po Božji besedi. Želel je vedeti, kdo je Jezus, zato je molil, da bi v času, ko je bilo to težko in nevarno, dobil sv. pismo. V ta namen se je tudi postil.

100 dni je pojedel le skodelico riža na dan, po tem postu pa je imel videnje, v katerem je v dar prejel Biblijo. Kasneje je je podobno tudi podoživel in prejel sv. pismo od duhovnika, ki je prav tako imel videnje, v katerem mu je Bog naročil, naj svoje sv. Pismo, ki ga je leta skrival, podari Yunu.

Knjiga je postala njegov temelj, upanje, bistvo, knjiga življenja. Dobesedno. Začutil je klic, da Jezus želi, da je njegov misijonar na vzhodu in zahodu. Vsem ljudem želi oznanjati, da nas Jezus ljubi, in nas nikoli ne bo prenehal.

Drugim je začel pripovedovati sv. Pismo in govoriti o Jezusu. Ni imel teološke izobrazbe, izkušnje vere je bila dovolj. Ko govori, skoraj vsak odgovor vsebuje smiseln citat iz svetega pisma. Ko je sv. pismo prebral v celoti, se je ga je začel učiti na pamet. V 28 dneh se je naučil Matejevega evangelija, nato pa je nadaljeval z učenjem.

Ko govori, govori z navdušenjem in misel sklene z radostnim: »Amen« ali »Aleluja«.

Na Kitajskem preganjan

Slovenci smo Kitajcem sorodni tudi v tem, da poznamo življenje pod komunistično oblastjo in njen odnos do Cerkve. Kot poudarja Brat Yun, so kitajski kristjani še danes močno preganjani, še posebej pogosto pa so – kot državni sovražniki - zaprti duhovniki.

Brat Yun je to preganjanje močno občutil na lastni koži. Neštetokrat je bil aretiran, trikrat tudi zaprt zaradi oznanjanja evangelija. Prvič, ko je moral v zapor, mu je bilo 17 let. V ledeno mrzli celici je začel zmrzovati, zato si je začel peti psalm 150, ob katerem mu je postalo topleje. Ko je bil zaprt v zaporu v Nanyangu, se je brez hrane postil 74 dni, kar je doba, ki jo je, gledano človeško, nemogoče preživeti brez hrane.

A v Yunovem življenju je množica čudežnih trenutkov. Velik čudež in dokaz moči vere je že dejstvo, da je preživel huda mučenja, ki so vključevala pretepanje z električnimi palicami, brutalno nasilje, prebadanje kože in nohtov z iglami … V tem času pa je doživel tudi mnoge čudežne rešitve iz rok paznikov, ob njem pa se je spreobrnila množica jetnikov.

Zaporne kazni so bile tudi močan preizkus njegove vere, pa tudi Božje milosti, na primer, ko je s pohabljenimi nogami in močno ranjen ušel iz najbolj varovanega zapora na Kitajskem. V vseh preizkušnjah pa ga je opogumljala Božja beseda in molitev, v katero še danes polaga vse upe. Sam pravi, da je trpljenje zmogel zaradi Gospodove ljubezni.

Ženo so silili v splav, a ...

Ko je Yunova žena na Kitajskem zanosila, jo je država prisilila v splav, saj je bil otrokov oče duhovnik (ki je bil tedaj v zaporu). Imela je termin za splav, a je molila in zaupala v Boga. Dan preden bi morala splaviti, se je, težak dober kilogram, rodil njen sin Isaac.

Kitajsko je družina po hudem preganjanju kasneje zapustila in azil leta 2001 poiskala v Nemčiji. Brat Yun pravi, da ni odšel zaradi preganjanja, ampak, da je bil to Božji načrt za njegovo življenje. Ustanovil je gibanje »Nazaj v Jeruzalem«, ki misijonarje iz Kitajske pošilja po svetu, predvsem narodom med Kitajsko in Jeruzalemom. Ljudem po vsem svetu je v navdih, po njem se spreobračajo. Vsaj pol vsakega leta je navadno na poti. Sedaj v Sloveniji, nato Avstriji, Švici …

Njegovo življenje in delo je zaznamovalo ogromno ljudi, na tisoče ljudi se je po njegovem pričevanju spreobrnilo, še danes pa doživlja tudi napade, tudi s strani krščanskih voditeljev, drugih kristjanov, kitajskih oblasti in drugih.

Več tem, kaj jepovedal ob obisku v Sloveniji, pa boste lahko prebrali jutri.