Ne le svobode govora, zdaj preganjajo že mišljenje: šokantni primeri iz ZDA in Anglije

Peter Merše

foto: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
V dneh ko se zaključuje preštevanje glasovnic na ameriških predsedniških volitvah, družabna omrežja pa objave, ki opozarjajo na volilne nepravilnosti, označujejo za »netočne«, iz držav, ki naj bi bile zgled demokracije prihajajo zaskrbljujoče novice s področja svobode govora.

Medicinska fakulteta v Kanadi je študenta izključila zaradi osebnega prepričanja, da je splav nemoralen in da bi morali državljani imeti pravico nositi orožje. Koptski kristjan Rafael Zaki bi se, če bi želel nadaljevati študij, svojemu osebnemu prepričanju moral javno odreči.

V šoli v Misisipiju je 9-letna učenka morala pospraviti masko z napisom »Jezus me ljubi«, češ, da je v šolskem okolju moteča. V Združenem kraljestvu pa razmišljajo o pregonu sovražnega govora v domačem okolju. Predlog za ustrezno spremembo zakonodaje je podala pravna komisija, svetovalni organ angleške vlade.

Študent izključen, ker nasprotuje splavu


Študent medicine Rafael Zaki je bil izključen iz Max-Rady medicinske fakultete Univerze Manitoba v Kanadi. Razlog njegove izključitve je osebno nasprotovanje splavu in zagovarjanje pravice do nošnje orožja. Februarja lani je Rafael Zaki na svojem Facebook profilu objavil esej, v katerem je zagovarjal pravico do nošnje orožja ter mnenje, da je splav moralno gledano zločin.

Njegovo pisanje je prejelo 18 anonimnih prijav vodstvu fakultete. Prijavitelji so trdili, da Zakijeva objava ogroža njihov občutek varnosti. Fakulteta je proti Zakiju sprožila disciplinski postopek, med katerim se je sedemkrat srečal z dekanjo fakultete dr. Iro Ripstein in spisal 10 pisnih opravičil v izogib disciplinskim ukrepom, tako anonimnim prijaviteljem kot fakulteti. Po 18 urah od objave je objavo tudi izbrisal s svojega profila.

To za Ripsteinovo ni bilo dovolj. Fakulteta je Zakija izključila na podlagi neakademskega neprimernega obnašanja. Zaradi svojih pro-life stališč namreč ne dosega profesionalnih standardov univerze. Po Zakijevih besedah naj bi ga dekanja obtožila, da v primeru, da zagovarja nošenje orožja in nasprotuje splavu, podpira tudi streljanje v abortivnivih klinikah in posilstvo ter je homofob, transfob in rasist, vse brez kakršne koli osnove. Zaki je vse omenjeno odločno zanikal.

Ne le umik iz javnosti, šola zahteva spremembo intimnega mišljenja študenta


Kot je dejala Ripsteinova: »Opravičilo ni bilo dovolj iskreno in ni izražalo zadostne mere kesanja, ker ni vključevalo priznanja spremembe svojega razmišljanja.« Fakulteta pa ocenjuje, da je dovolj dokazov, da so njegove objave »sovražne do žensk, kar ima negativni vpliv na učno in delovno okolje.«

Priznanja spremembe svojega razmišljanja Zaki ni mogel podati, saj svojih prepričanj ni spremenil. Kot je zapisal v pritožbi na sodišče v Manitobi je: »biti koptski kristjan bistvo mojega bivanja. Ne morem se ločiti od svoje vere. To je moja temeljna pravica.« Zaki ostaja izključen iz fakultete, vendar mu dokler ne bodo izčrpana vsa pravna sredstva dovoljujejo prisostvovanje pedagoškemu procesu.

Zakijeva starša sta v Kanado emigrirala iz Egipta da bi se izognila sistemskemu zatiranju njunega verskega prepričanja. Oba sta v Kanadi uspešna zdravnika.

Prepoved nošenja maske z napisom »Jezus me ljubi«


Primer Rafaela Zakija pa ni edini primer krčenja svobode izražanja v zadnjem času. V šoli v Pinoli v Misisipiju (ZDA) je ravnateljica Antoinette Woodall od 9-letne Lydie Booth zahtevala, da sname svojo obrazno masko z napisom »Jezus me ljubi.« Učiteljica je Boothovi nato ponudila nadomestno masko brez potiska. Po mnenju ravnateljice je maska z napisom »Jezus me ljubi« kršila politiko šole.

Starša v tožbi zoper šolo trdita, da v javno objavljenih šolskih pravilih nikjer ni prepovedano takšno izražanje vere. Dva dni po incidentu pa je šola posodobila pravila glede mask, kjer so zapisali, da maske ne smejo izražati političnih, verskih, spolnih ali neprimernih simbolov oz. napisov, ki bi bili žaljivi ali moteči za šolsko okolje. Šola sicer trdi, da je bila politika glede nošnje mask vključena v načrt ponovnega odprtja šole, česar pa na spletu ni bilo mogoče najti.

V tožbi starša še trdita, da je Lydia že pred tem večkrat nosila isto masko, zaradi česar ni bil nihče užaljen ali vznemirjen. Maske z napisi, vključno z napisom »Black lives matter« pa so nosili tudi drugi učenci šole.

Bo Združeno kraljestvo uvedlo tajno policijo po vzoru vzhodno-nemškega Stasija?


V Angliji in Walesu je v prejšnjem tednu pravna komisija – posvetovalni organ angleške vlade – izdala dokument, v katerem predlagajo znižanja praga za pregon sovražnega govora. Predlog vključuje tudi pregon sovražnega govora v zasebnih stanovanjih. Trenutno veljavni zakon o sovražnem govoru namreč ščiti pogovore v zasebnih stanovanjih pred policijsko obravnavo. Podoben predlog imajo trenutno v obravnavi tudi na Škotskem, kjer pravosodni minister Humza Yousaf ocenjuje, da bi »sovražni govor« v domačem okolju prav tako moral biti kriminaliziran.

Kljub kritikam, ki jih je predlog že prejel na Škotskem, komisija v Angliji in Walesu vztraja pri svojem predlogu. Kot opozarjajo v Krščanskem inštitutu, gre za hud poseg v svobodo govora in ustvarjanje »sprejemljivih« in »nesprejemljivih« pogledov.

Harry Miller, upokojeni policist in ustanovitelj organizacije Fair Cop (pošteni policaj), opozarja, da bi po takem predlogu zakona lahko nekdo že zaradi opazke pri večerji šel v zapor. S tem bi povozili zakone za zaščito zasebnosti in družinskega življenja ter ustvarili napetosti tam, kjer jih danes ni.

Odvetnica družinskega prava Sarah Phillimore je še bolj neposredna: »Ne morem verjeti, da komisija vladi predlaga nadzor državljanov v njihovih lastnih domovih. Kako se bodo pa zbirali dokazi o takih »sovražnih zločinih«? Bomo uvedli tajno policijo po zgledu vzhodno-nemškega Stasija?

KOMENTAR: Peter Merše
Napadi na svobodo izražanja vse bolj brutalni, za tehnološkimi velikani zdaj še šole in celo vlade, ki nas kuhajo kot žabe
Zahodne demokracije se v zadnjem času soočajo s hudim zniževanjem standardov svobode mišljenja in svobode izražanja, napadi nanju pa postajajo vse brutalnejši. Če smo cenzuro javnega govora videli že tolikokrat, da to danes niti ni več novica, gre primer Rafaela Zakija še dosti dlje. Šola od njega ne zahteva »zgolj« da svojega osebnega prepričanja javno ne izraža. Za nadaljevanje študija medicine bi ga moral spremeniti. To je pa zastrašujoč korak naprej v diktaturi mišljenja, ki ni bistveno drugačna od drugih totalitarnih sistemov. Prav tako zastrašujoče pa je zavedanje, da pravna komisija v demokratični državi, trideset let po padcu Berlinskega zidu predlaga zakon, ki bo, v kolikor bo sprejet vodil v popolni nadzor državljanov, po zgledu totalitarne vzhodne Nemčije. In vse to v imenu preganjanja sovraštva in ustvarjanja sožitja. A ne pozabimo. Tudi Stasi je uradno skrbel za državno varnost in pregon notranjih sovražnikov. Preganjanje pogovorov ob večerji pa nikoli in nikdar ni v imenu demokracije, ampak v imenu totalitarnega nadzora misli in izražanja. Totalitarizmi preteklega stoletja so nastopili z revolucijo, naenkrat. Tokrat je drugače. Zadeve se dogajajo postopno, ne z vojaki na ulicah, ampak prek univerz, šol, organizacij za boj proti sovražnemu govoru in državnih organov. Pregon določenih stališč je v javnosti že tako normalen, da ga niti ne opazimo več. Ker se kuhamo kot žabe na počasnem ognju. Zahteva po spremembi intimnega mišljenja pomeni nenadni dvig temperature. Se je bomo zavedli, preden se dokončno »skuhamo«?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike