Ne klepetaj na proslavi! in druge kulturne skušnjave
Danes je kulturni praznik. Vam je beseda kultura prijetna? Vas spomni na vrhunsko gledališko predstavo in izjemne grafike, ki ste si jih ogledali v galeriji? Najbrž ne.
Povprečen človek (recimo mu Slovenec) ima pred besedo kultura in tudi pred samo kulturo predsodek. Spominja ga na nekaj dolgočasnega, zastarelega, nekaj česar ne razume najbolje. Spominja ga na profesorico slovenščine, ki ga je na gledališki predstavi karala, naj bo že vendar tiho.
Spominja ga na Desetega brata, Krst pri Savici in Hlapca Jerneja... Spominja ga na kulturnike, ki se stalno pritožujejo, da dobijo premalo sredstev iz proračuna v katerega on, »nekulturnik«, redno in prisilno plačuje, nikomur pa ni popolnoma jasno, kaj sploh delajo.
Morda bi bil že čas, da končno ugotovite! Kajti kultura ni nekaj kar bi bilo rezervirano za kulturnike, upokojene učitelje in tiste, ki imajo v omari krznene plašče ter zbirko ruskih klasikov na knjižni polici. Kultura je namenjena vam in mora biti za vas. Če ni, je nekaj narobe.
Kulturo v vsakdanji govorici najpogosteje povezujemo le z umetniškim ustvarjanjem in kulturno dediščino. Vendar je narobe, če se kultura smatra le kot ozka plast elitnega družbenega ustvarjanja, saj s tem izgubi svoje korenine in postane sama sebi namen. Umetnost in kulturna dediščina naj bi bila izbor smetane, ki je nastala na vrhu mleka. Vendar smetana na mleko ne gleda zviška, saj izhaja iz njega.
Kultura v najširšem smislu pomeni vsako dejavnost, navade, prepričanja, vzorce, znanja in produkte, ki jih je oblikoval človek in se prenašajo iz roda v rod. Kultura je nekaj najbolj človeškega, zato ne pripada samo tistim, ki imajo status… ampak celotnemu človeštvu in vsakemu človeku. S kulturnimi nitmi je prepleteno vse človeško dogajanje.
Zato si lahko oddahnete. Kajti že ste kulturni in že se zanimate za kulturo. Tudi če ste bili v gledališču nazadnje v sedmem razredu in ste v zadnjem desetletju prebrali le kakšen odtenek sive.
Kultura sta namreč tudi vaša najljubša glasba in blog, ki ga radi prebirate. Kultura je film, ki se vas je dotaknil, kultura je obleka, ki vam je všeč. Kultura je vrhunsko izdelan avto, ki ga želite preizkusiti. Kultura so kurenti in pustni festival na katerem občudujete izvirnost in ustvarjalnost mask (če boste preveč spili in ne boste opazili kulturnih nians dogodka, krivdo pripišite sebi…).
Tisti, ki vas »razvedruje« pa bi se moral zavedati svoje dolžnosti, da vas povabi in zvabi globlje. Vaša dolžnost, pa ne do družbe in kulture, ampak do samega sebe, pa je, da se odzovete. Da si privzgojite okus, ki bo zaznal kvalitetno kulturno jed, ki nahrani dušo.
Seveda vse, kar je danes popularno ni kvalitetno, vendar bo čas na mleku človeških dejavnosti ustvaril prvovrstno smetano in ta bo kulturno bogastvo prihodnjih rodov. In mi jo lahko uživamo že danes.
Kultura oz. kulturniki pogosto podležejo skušnjavi, pred katero ni varna tudi kakšna druga institucija, in sicer skušnjava tipa »Mismoelita«. Mi smo nekaj posebnega, ne more imeti dostopa k nam vsak »hašek« … kultura je rezervirana za izbrance.
Ni! Namenjena je vsem ljudem in mora nagovarjati ljudi, ne glede na izobrazbo in omiko.
Včasih tudi kulturniki spominjajo na tiste, o katerih Jezus pravi, da gorje njim, ki so vzeli ključ spoznanja in drugim niso pustili vstopiti (Lk 11,52). Tistim, ki so prišli, so servirali drobtine (in jih pogosto tudi drago zaračunali), pravo sočno jed, ki jim je v resnici namenjena, pa so dali pod ključ in nanjo nalepko »Za izbrane!«
Kot je sobota zaradi človeka in ne človek zaradi sobote, je tudi kultura zaradi človeka in ne obratno. Zato se mora kultura (pa tudi kdo drug) otresti strogosti, elitizma in rezerviranosti. Stopiti mora iz piedestala, se približati ljudem - tam kjer so in jih odpeljati na globoko.
Povprečen človek (recimo mu Slovenec) ima pred besedo kultura in tudi pred samo kulturo predsodek. Spominja ga na nekaj dolgočasnega, zastarelega, nekaj česar ne razume najbolje. Spominja ga na profesorico slovenščine, ki ga je na gledališki predstavi karala, naj bo že vendar tiho.
Spominja ga na Desetega brata, Krst pri Savici in Hlapca Jerneja... Spominja ga na kulturnike, ki se stalno pritožujejo, da dobijo premalo sredstev iz proračuna v katerega on, »nekulturnik«, redno in prisilno plačuje, nikomur pa ni popolnoma jasno, kaj sploh delajo.
Morda bi bil že čas, da končno ugotovite! Kajti kultura ni nekaj kar bi bilo rezervirano za kulturnike, upokojene učitelje in tiste, ki imajo v omari krznene plašče ter zbirko ruskih klasikov na knjižni polici. Kultura je namenjena vam in mora biti za vas. Če ni, je nekaj narobe.
Kaj je kultura?
Kulturo v vsakdanji govorici najpogosteje povezujemo le z umetniškim ustvarjanjem in kulturno dediščino. Vendar je narobe, če se kultura smatra le kot ozka plast elitnega družbenega ustvarjanja, saj s tem izgubi svoje korenine in postane sama sebi namen. Umetnost in kulturna dediščina naj bi bila izbor smetane, ki je nastala na vrhu mleka. Vendar smetana na mleko ne gleda zviška, saj izhaja iz njega.
Kultura v najširšem smislu pomeni vsako dejavnost, navade, prepričanja, vzorce, znanja in produkte, ki jih je oblikoval človek in se prenašajo iz roda v rod. Kultura je nekaj najbolj človeškega, zato ne pripada samo tistim, ki imajo status… ampak celotnemu človeštvu in vsakemu človeku. S kulturnimi nitmi je prepleteno vse človeško dogajanje.
Zato si lahko oddahnete. Kajti že ste kulturni in že se zanimate za kulturo. Tudi če ste bili v gledališču nazadnje v sedmem razredu in ste v zadnjem desetletju prebrali le kakšen odtenek sive.
Kultura sta namreč tudi vaša najljubša glasba in blog, ki ga radi prebirate. Kultura je film, ki se vas je dotaknil, kultura je obleka, ki vam je všeč. Kultura je vrhunsko izdelan avto, ki ga želite preizkusiti. Kultura so kurenti in pustni festival na katerem občudujete izvirnost in ustvarjalnost mask (če boste preveč spili in ne boste opazili kulturnih nians dogodka, krivdo pripišite sebi…).
Tisti, ki vas »razvedruje« pa bi se moral zavedati svoje dolžnosti, da vas povabi in zvabi globlje. Vaša dolžnost, pa ne do družbe in kulture, ampak do samega sebe, pa je, da se odzovete. Da si privzgojite okus, ki bo zaznal kvalitetno kulturno jed, ki nahrani dušo.
Seveda vse, kar je danes popularno ni kvalitetno, vendar bo čas na mleku človeških dejavnosti ustvaril prvovrstno smetano in ta bo kulturno bogastvo prihodnjih rodov. In mi jo lahko uživamo že danes.
Kulturna skušnjava
Kultura oz. kulturniki pogosto podležejo skušnjavi, pred katero ni varna tudi kakšna druga institucija, in sicer skušnjava tipa »Mismoelita«. Mi smo nekaj posebnega, ne more imeti dostopa k nam vsak »hašek« … kultura je rezervirana za izbrance.
Ni! Namenjena je vsem ljudem in mora nagovarjati ljudi, ne glede na izobrazbo in omiko.
Včasih tudi kulturniki spominjajo na tiste, o katerih Jezus pravi, da gorje njim, ki so vzeli ključ spoznanja in drugim niso pustili vstopiti (Lk 11,52). Tistim, ki so prišli, so servirali drobtine (in jih pogosto tudi drago zaračunali), pravo sočno jed, ki jim je v resnici namenjena, pa so dali pod ključ in nanjo nalepko »Za izbrane!«
Kot je sobota zaradi človeka in ne človek zaradi sobote, je tudi kultura zaradi človeka in ne obratno. Zato se mora kultura (pa tudi kdo drug) otresti strogosti, elitizma in rezerviranosti. Stopiti mora iz piedestala, se približati ljudem - tam kjer so in jih odpeljati na globoko.
Zadnje objave
V peto gre rado – Resni.ca je končno našla poslanko
27. 10. 2026 ob 14:25
Sobodajalci v sodbi vidijo podlago za izpodbijanje občinskih omejitev
27. 10. 2026 ob 13:49
Vozniško dovoljenje B kategorije ima že več kot 435.000 ljudi, starejših od 60 let
27. 10. 2026 ob 12:24
Vzpon Islamske države (16. del): Organizacija države po šeriatskem pravu
27. 10. 2026 ob 12:00
Mladim kmetom odobrili posojila, toda še vedno težave
27. 10. 2026 ob 10:06
Prekinimo županovanje g. Jankovića
27. 10. 2026 ob 9:20
Sence Rdečih Kmerov (5. del): Med kamboškimi polji smrti in Macesnovo gorico
27. 10. 2026 ob 9:00
Jugoslavija je odšla. Slovenija je ostala.
27. 10. 2026 ob 7:30
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (16. del): Organizacija države po šeriatskem pravu
27. 10. 2026 ob 12:00
Sence Rdečih Kmerov (5. del): Med kamboškimi polji smrti in Macesnovo gorico
27. 10. 2026 ob 9:00
Zanikanje neprijetnih resnic
27. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
29
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
01
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
Video objave
[Video] Dr. Nir Shaviv: Podnebja ne določa samo CO2 (Vroča tema, 22. 10. 2026)
22. 10. 2026 ob 17:49
2 komentarja
Rajko Podgoršek
Strinjam se - slovenstvo mora sloneti na narodu in državi. In preko tega na jeziku, kulturi in veri.
Socializem/komunizem s tem nimata nič skupnega, saj teh kategorij ne priznavata in dajeta prednost pojmom kot so revolucija, proletariat, javni interes, spolne študije itd. Le-to pa nima ničesar skupnega z narodom, ki se konstituira - v slovenskem primeru - v državi Sloveniji, v zamejskih skupnostih (v FJK, na Koroškem, v Porabju, v Istri in na Reki) ter v izseljenskih skupnostih (od Srbije, do Francije, Nemčije, Dunaja, Švedske, ZDA, Kanade, Argentine, Avstralije).
In konstitutivne enote teh narodnih entitet so v Sloveniji družina, vaška skupnost oziroma krajevna skupnost (oz. včasih na podeželju še župnijska skupnost), prebivalstvo regije (Gorenjci, Štajerci, Primorci), prebivalstvo države. V primeru zamejcev odpade zadnja, v primeru izseljencev imamo samo prvi dve.
Kdo torej zastopa slovenski narod bolje? "Klerikalna" osamosvojiteljsko navdahnjena desnica, ali "komunistična" pro-Jugoslovanska levica?
Kaki
Dober clanek! Se strinjam
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.