Največji slovenski znanstvenik, za katerega najbrž še niste slišali, opevajo pa ga Kitajci

Šele v zadnjih letih se na Slovenskem po stoletjih pozabe pogosteje pojavlja ime Ferdinand Avguštin Hallerstein. Gre za enega največjih znanstvenikov, kar jih je kdaj živelo na Slovenskem, prav tako pa verjetno za izven Evrope najbolj znano slovensko zgodovinsko osebnost.

Rojen je bil v Ljubljani leta 1703, vendar je odrasel v Mengšu, kjer je z osnovno šolo tudi začel svojo pot izobrazbe. To je nato nadaljeval v Ljubljani, na jezuitski gimnaziji. Bil je otrok Janeza Ferdinanda barona Hallerja pl. Hallersteina in baronice Marije Suzane Elizabete. Kot otrok plemičev je v domačem kraju odraščal na znanem Ravbarskem gradu.

Po končani gimnaziji je v skladu z družinsko tradicijo, ki so ji sledili mnogi od njegovih sorodnikov, vstopil v Družbo Jezusovo in nadaljeval raznoliko in obsežno izobraževanje na več univerzah, v Ljubljani (filozofija), v Gradcu (teologija, matematika, astronomija) in na Dunaju (matematika, astronomija). Že tekom študija je deloval kot pedagog v Gradcu, na Dunaju, v Leobnu in Ljubljani. Še zelo mlad, star okoli 25 let, je deloval tudi v danes romunskem Temišvarju, kjer je bil vsaj glede na nekatere vire celo vodja Jezuitskega kolegija.

Želja po misijonih

Vendar pa se je mladi nadarjeni intelektualec zanimal za nekaj več kot akademijo. Nadvse si je želel oznanjati Kristusov nauk v deželah, kjer ga še niso poznali. Zato je nadrejenim poslal prošnjo za odhod v misijone, na odobritev pa čakal več let. Vendarle je to možnost dobil. Tako je skupaj s sobratom odpotoval na dolgo pot, ki ga je na koncu ponesla čez pol sveta. Po kopnem sta preko Trsta prišla do Genove, kjer sta se nato leta 1735 vkrcala na ladjo do Lizbone na Portugalskem. Tam se je nekaj časa učil portugalščine ter poglabljal svoje znanje  astronomije. Od profesorja matematike na lizbonski univerzi patra Emanuela de Camposa je izvedel za ponudbo enega od indijskih krajevnih vladarjev v Mogulskem cesarstvu, ki je takrat pokrivalo domala celotno ozemlje današnje Indije. Želeli so si misijonarja, ki bi bil vešč matematike in astronomije. Hallerstein je bil za službo idealen.

Tja je prišel preko portugalske indijske kolonije Goe. Lokalni vladar je že v pismu zagotovil, da bo omogočil nemoteno širjenje katoliške vere. Poročilo o masovnih spreobrnitvah v južni Indiji ga je že vnaprej opogumljalo in vabilo, da bi se podal na to misijonsko pot. Vendar se tam ni zadržal. Že leta 1736, po ponovni legalizaciji misijonov na Kitajskem, je prišel v portugalsko kolonijo Macao ob meji s Kitajsko in nadaljeval pot v osrčje najmogočnejšega azijskega cesarstva vseh časov. Tam je dosegel zgodovinsko slavo.

Znanstvenik na kitajskem dvoru

Že pred njegovim prihodom so si jezuiti na Kitajskem dvoru naredili dobro ime. Prav po njihovi zaslugi se je namreč zgodil pretok zahodnega znanja, najnovejših znanstvenih dognanj in izumov na vseh znanstvenih področjih, kar je Kitajsko potegnilo v moderni svet. Zato mu je bilo kot pripadniku reda marsikaj dostopno. Deloval je predvsem kot znanstvenik. Sprva kot asistent na oddelku za astronomijo in matematiko, po smrti vodje oddelka pa je postal vodja sam, ob tem pa tudi mandarin tretje stopnje (zelo visok državni uradnik).

Med bivanjem na kitajskem dvoru je veliko potoval in zbiral informacije o provincah in njihovih prebivalcih. Kot astronom je opravil številna opazovanja nebesnih pojavov in položaja planetov glede na zvezde, v cesarskem observatoriju pa je objavil kataloge zvezd in zvezdne karte. Sam je ustvaril zvezdni opazovalnik, ki še danes v spomin na velikega znanstvenika stoji sredi Pekinga, v starem astronomskem observatoriju. Ta je ena najbolj zgovornih prič njegove znanstvene genialnosti. Gre za inovacijo, ki jo je dosegel s kombinacijo evropskega heliocentričnega sistema s takratno kitajsko ekvatorialno postavitvijo, kar se je sicer uporabljalo kasneje pri teleskopih.

Mednarodno priznan

Na podlagi statističnih podatkov je kot prva oseba v zgodovini izračunal število prebivalcev ter letni naravni prirastek, kar je bilo v tistem času v zahodnem svetu nadvse odmevno in deležno velike pozornosti. Tako je kaj hitro postal mednarodno prepoznaven. Seznanil se je tudi s predstavniki Sanktpeterburške akademije znanosti in z njimi tesno sodeloval. Po večletnem sodelovanju je leta 1762 postal njen član. Leta 1746, ko ga je Kraljeva družba v Londonu povabila k sodelovanju z jezuiti v Pekingu, si je Hallerstein začel dopisovati z njimi, dve leti pozneje pa še z Akademijo v Parizu.

Ko je portugalska diplomatska misija leta 1753 obiskala Kitajsko, je bil Hallerstein njen svetovalec in posrednik. Ob koncu obiska je pridobil še višji kitajski naziv, vendar mu ni uspelo uresničiti svojih ciljev, da bi zagotovil portugalske interese v Macau, okrepil trgovinske odnose in zaščitil misijonarje.

Njegova smrt pove, da je ne glede na primarno znanstveno aktivnost vendarle bil duhovnik in misijonar. S svojim delom si je želel tudi spreobračati, kar je jezuitom v znatni meri med kitajskim vladajočim razredom uspevalo. Vendar se je število misijonarjev tekom njegovega delovanja močno zmanjšalo, razlog za to pa ni bilo preganjanje, ampak notranje cerkvene razprtije.

Misijonski redovi so se eden drugemu vedno bolj upirali, kar se je na Kitajskem odražalo v »obrednem sporu« pri vprašanju, ali so nekateri kitajski tradicionalni obredi lahko skladni s krščanstvom in jih spreobrnjenci lahko ohranijo. Njegov jezuitski red se je zavzemal za to visoko stopnjo inkulturacije. Vendar je to poleg nekaterih drugih dejavnikov privedlo v ukinitev jezuitskega reda s strani samega papeža.

To je Hallerstein sprejel tako slabo, da je menda prav zaradi tega doživel srčno kap in kmalu po tem leta 1774 umrl. Domovine ni obiskal nikoli več.

Slovenski znanstvenik

Danes je Ferdinad Avguštin Hallerstein na Kitajskem veliko bolj znan in opevan kot v rodni Sloveniji. Ga pa tam poznajo po kitajskem imenu Liú Sōnglíng in le malokdo ve karkoli o njegovi povezavi s Slovenijo. Delno prav zaradi tega je bil ob koncu lanskega leta po stoletjih končno obeležen s spomenikom.

Ta zdaj stoji v Ljubljani ob Šentjakobskem mostu in je replika njegovega zvezdnega opazovalnika, ki so jo na Kitajskem izdelali na podlagi svojega pekinškega originala. Natančneje, zaenkrat lahko na Šentjakobskem mostu vidite le podstavek, saj replika s Kitajske še ni prispela. So pa ob 320. obletnici njegovega rojstva v Arhivu republike Slovenije to pomlad pripravili dve razstavi, posvečeni Hallersteinu. V spletni obliki si ju lahko še vedno ogledate.

V zadnjih časih se zavest o presežnem znanstveniku vendarle dviga. Morda bo že kmalu na svojem mestu v slovenskem spominu.