Največja tveganja, ki grozijo Zemlji v naslednjih desetih letih

Svetovni gospodarski forum je objavil poročilo o tveganjih za leto 2022. Že 17. edicija poročila ocenjuje, kaj so največja tveganja za svet v prihodnjih letih oz. prihodnjem desetletju. Tveganja ocenjujejo v petih kategorijah: ekonomija, okolje, geopolitika, družba in tehnologija, pri pripravi poročila pa je sodelovalo preko 1000 različnih strokovnjakov.

Med največja tveganja uvrščajo podnebne spremembe, ekstremne vremenske pojave in izgubo biotske raznovrstnosti, erozijo družbene povezanosti in bivanjsko krizo, nalezljive bolezni, dolžniško krizo in geo-ekonomske konfrontacije.

Po oceni Svetovnega gospodarskega foruma bo zaradi pandemije gospodarska rast do leta 2024 za 2,3 % manjša kot bi bila, če se pandemija ne bi zgodila. Nedavni porasti okužb pa ogrožajo tudi vzdržno okrevanje veliko držav sveta.

Svet v vse večjo razdeljenost

S pandemijo se različne države soočajo različno, predvsem pa imajo različen dostop do orodij za boj proti pandemiji, kot so cepiva in zaščitna oprema. V 52 najrevnejših državah, kjer biva 20 % svetovnega prebivalstva, je proti covidu 19 polno cepljenih le 6 % ljudi. Razlika v dostopu do cepiv in digitalne transformacije pa povečuje razlike med narodi. Države z boljšim dostopom tako do cepiv kot digitalne tehnologije se bodo razvijale hitreje, običajno pa gre že tako za razvitejše in bogatejše države, zato ocenjujejo, da se bodo razlike med razvitim in nerazvitim svetom še povečale.

Prav te razlike pa bodo oteževale globalno trgovino in s tem upočasnjevale gospodarstvo ter oteževale globalno sodelovanje pri naslavljanju drugih perečih problemov, s katerimi se bo v prihodnjih letih soočalo človeštvo, med drugim podnebnimi spremembami, migracijami in kibernetskimi napadi.

Ne le mednarodno, pandemija je le še poglobila tudi notranje delitve v družbi. Resna erozija družbene povezanosti grozi 31 državam, med drugim Nemčiji, Franciji, Argentini, Mehiki in Južnoafriški republiki. Kot erozijo družbene povezanosti strokovnjaki ocenjujejo poglabljanje različnih mnenj, ki se med seboj niso sposobna več poslušati, temveč silijo v vse večje družbene in mnenjske razlike ter nasilne proteste oz. vsesplošno nasilje.

Pandemija naj bi v prihodnih letih v revščino pahnila dodatnih 51 milijonov ljudi. Skupaj z ekonomskimi težavami in posledicami podnebnih sprememb bi to lahko vodilo tudi v migrantsko krizo. Že danes je razseljenih 34 milijonov ljudi po vsem svetu, kar je zgodovinsko najvišja številka, migranti pa postajajo tudi politično orožje, kot smo nedavno lahko gledali na meji med Poljsko in Belorusijo. Hkrati opažajo tudi, da so države pri migracijah vse bolj protekcionistične, s čimer je možnosti za legalne migracije vse manj. In to kljub temu, da se pojavlja tudi pomanjkanje delavcev v nekaterih regijah in panogah, kar še dodatno upočasnjuje gospodarski razvoj.

Migracije in okoljski izzivi

Medtem ko je v prihodnjih dveh letih največja grožnja pomanjkanje družbene povezanosti, se proti koncu desetletja strokovnjaki najbolj bojijo okoljskih problemov, med njimi najbolj podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih pojavov oz. neusklajenega odgovora nanje. Ta bi utegnil razlike med državami še poglobiti in posledično otežiti sodelovanje.

Poleg tega opozarjajo še na izgubo biotske raznovrstnosti, človeško uničevanje okolja in pomanjkanje naravnih virov. Države z močnimi sektorji »ogljično intenzivnih« panog se bodo, ne glede na to kaj naredijo, znašle pred velikimi izzivi. Nadaljevanje teh panog bo zaradi vse dražjih CO2 kuponov, pomanjkanja inovacij in vse večjega odpora sveta do njih vse dražje, hkrati pa je zelo drago tudi opuščanje teh panog, ker bodo vsaj kratkoročno milijoni ljudi, ki delajo v teh panogah, ostali brez dela.

Kibernetska varnost in »gneča« v vesolju tudi med izzivi

Med pomembne izzive, ki prav zaradi pandemije in digitalne transformacije postajajo vse večji, uvrščajo kibernetsko varnost. Leta 2020 se je za 358 % povečalo število kibernetskih napadov, za 435 % pa napadov za odkupnino. Kibernetski napadi predstavljajo grožnjo na področju širjenja dezinformacij, prevar, varnosti podatkov in delovanja družbenih sistemov, ki so vse bolj odvisni prav od informacijske tehnologije.

Nekoliko nepričakovano je med izzivi tudi vesoljska tekma. Vse več akterjev namreč posega v vesolje, kjer so pravila igre manj dorečena, zato se strokovnjaki bojijo militarizacije vesoljske tehnike, pa tudi ustvarjanja drugih napetosti prav zaradi velikega števila različnih akterjev. To namreč pomeni več satelitov in več tveganj za trke med njimi, število objektov v zemeljski orbiti pa se vztrajno povečuje.

V primeru trkov pa nastanejo »vesoljske smrti« - ostanki raztreščenega satelita ki še vedno krožijo po orbiti in posledično lahko trčijo v druge satelite, s tem ustvarijo verižno reakcijo in močno ohromijo sisteme, ki so od satelitov odvisni na zemlji, od navigacije, do komunikacij in opazovanja.

[caption id="attachment_334624" align="alignnone" width="623"] Vir Global Risk Report 2022[/caption]

Duševno zdravje in možnost geo-ekonomske konfrontacije

Opozarjajo še na bivanjske krize ter povečanje težave z duševnim zdravjem. Čeprav šele na 6. mestu, pa je visoko tudi tveganje nalezljivih bolezni, tako različnih variant covida 19 kot morebitnih novih. Epidemija je povečala tudi dolgove večine držav, zato opozarjajo tudi na tveganje dolžniške krize, posebej še, če bi se zaradi novih špic okužb ustavilo gospodarsko okrevanje.

Pomanjkanje sodelovanja in trgovanja med državami pa lahko vodi v zgodovini že videne geo-ekonomske konfrontacije, ki so jih sicer postavili na 10. mesto med tveganji prihodnjega desetletja. Za soočanje s prihodnimi krizami pa kot ključno ocenjujejo sposobnost prilagajanja, zaupanje ljudi do oblasti ter dobra komunikacija med vsemi vpletenimi – državnimi voditelji in državljani, javno upravo in zasebnim sektorjem in mednarodno.

Slovenija ranljiva zaradi odvisnosti od večjih gospodarstev in dobavnih verig

Raziskovalci so ocenjevali tveganja tudi za posamezne države. Za Slovenijo so na prvo mesto postavili tveganje šokov v dobavnih verigah, geopolitizacijo strateških naravnih virov, poki ekonomskih balonov in posledično gospodarske krize v drugih, večjih ekonomijah od katerih smo odvisni in ekstremni vremenski pojavi oz. škoda, ki bi jo v okolju povzročil človek.