Na Ukrajino pa smo kar pozabili

Še pred mesecem ali dva se je o krizi v Ukrajini nenehno govorilo; ali poročanje z vojnih žarišč na vzhodu, ali špekulacije o Putinovih načrtih zavzetja in priključitve še kakšnega dela Ukrajine, srečanj in pogajanj med politiki ni bilo konca. V medijih je bilo možno novosti pod kategorijo "Ukrajinska kriza" spremljati skoraj vsak dan.

Toda še posebno zadnji mesec je tematika povsem uplahnela; če pogledamo npr. Topsy ter primerjamo, kako pogosto so se na Twitterju v zadnjem mesecu omenjali termini »ukraine – russia – syria« vidimo, da se Sirijo še posebno v septembru omenja petkrat pogosteje. V kategorijah "Ukrajinska kriza" pa so se dnevne novice prelevile v tedenske.

Začasno premirje - res pravi argument za nezanimanje?

Sklenjeno je bilo, da bo prvi teden septembra na vojnih žariščih na vzhodu Ukrajine vladalo premirje, kot znamenje mirnega začetka šolskega leta. Za razliko od drugih dogovorov so se tega držali ter z nekaj kršitvami je premirje obstalo do prejšnjega tedna, ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko celo dejal, da na vojno območje zaradi mirnega stanja ni poslal vojaških okrepitev. To je verjetno tudi razlog, zakaj v medijih ni novic o kakšnih novih izbruhih. Bolj pritegne reportaža z bojišča, kot pa novica, da se je nekje stanje umirilo.

Razumljivo je, da imamo sedaj pred očmi zgolj trume migrantov, ki v novih valih nenehno prihajajo. Toda potrebno se je zavedati, da ne obstaja zgolj Sirija ter da se glavni problemi v Ukrajini še niso razrešili.

Podatek o okrepitvi ruske vojske v Siriji povsem zasenči Ukrajino

V začetku septembra so v zahodnih medijih začele curljati novice o ruski vojski in ruski okrepitvi v Siriji, ki pa so skupaj z begunsko problematiko zaobjeli vse medije ter socialna omrežja.

Ukrajinski in nekateri ruski kolumnisti pa so takoj šli v akcijo, se spraševali, zakaj je Evropa tako hitro pozabila na konflikt v Ukrajini. Je to morda kakšna Putinova strategija (Nečepurenko), ali je nad tem konfliktom preprosto obupal? Sprašujejo se, kako nazaj pritegniti pozornost Evrope (Babakova).

Šele v zadnjih nekaj dneh so se začela pisati mnenja in vprašanja o tako hitro pozabljenem ukrajinskem konfliktu tudi v zahodnih medijih. Nekateri kolumnisti pozivajo Evropo, naj se ta spomni pomena Ukrajine za Evropo (Lloyd, O'Brien).

V ljudskih republikah Luhansk in Doneck na območju kriznih žarišč se bodo oktobra in novembra odvijale volitve; odnosi s Kijevom pa niso nič kaj spodbudni. Analitiki že nekaj časa sicer vidijo v tem delu Ukrajine nič spodbudnejšega kot t. i. "frozen conflict" - nerazrešen konflikt, ki pa na trhlih tleh miruje (Orttung in Walker).

V Kijevu uvajajo reforme, za katere politiki pravijo, da bi jih morali uvesti že dvajset let nazaj (Sikorski). Višajo se cene plina, nekateri se optimistično borijo proti razcveteli korupciji, nekateri vztrajno želijo približati Evropski uniji.

Toda kljub poglobljenim kolumnam in analizam v zahodnih medijih še vedno ni dnevnih novic v zvezi z Ukrajino. Se bodo morda pojavile, ko se bo begunska kriza nekoliko polegla? Ali pa bodo Putinove nove domislice spet obrnile pozornost drugam?