Na sestanku predsednik ZDA Biden in generalni sekretar NATA Stoltenberg o Ukrajini
Generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg se je v Beli hiši včeraj srečal s predsednikom Joejem Bidenom, podpredsednico Kamalo Harris in svetovalcem za nacionalno varnost Jakom Sullivanom. Generalni sekretar se je zahvalil Združenim državam Amerike za njihovo odlično vodstvo, tako pri podpori Ukrajini kot pri podpori čezatlantskemu zavezništvu. "Predsednik Putin je želel manj Nata, zato je napadel Ukrajino, vendar dobiva več Nata, z večjo prisotnostjo Nata v vzhodnem delu zavezništva in tudi z več članicami," je dejal. Voditelja sta razpravljala o enotnem odzivu na rusko vojno proti Ukrajini, nadaljnji krepitvi Natovega odvračanja in obrambe ter pripravah na prihajajoči vrh zavezniških voditeljev v Madridu.
Generalni sekretar se je sestal tudi z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom, s katerim sta govorila o podpori Ukrajini, delu Nata pri krepitvi odvračanja in obrambe za nevarnejše varnostno okolje ter napredku pri delitvi bremen in obrambnih izdatkih v zavezništvu.
Generalni sekretar se je v sredo (1. junija 2022) na srečanju z državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom zahvalil Združenim državam Amerike za njihovo nepogrešljivo vlogo pri Natovem odzivu na ruski napad na Ukrajino. Razpravljala sta tudi o Natovi politiki odprtih vrat. Generalni sekretar je odločitev Finske in Švedske, da zaprosita za članstvo v Natu, označil za zgodovinsko. Poudaril je, da je treba obravnavati varnostne skrbi vseh zaveznic, in dejal: "Prepričan sem, da bomo našli enotno pot naprej." V ta namen je dejal, da je v tesnih stikih s turškim predsednikom Erdoganom ter voditeljema Finske in Švedske in napovedal, da bo v prihodnjih dneh v Bruslju sklical visoke uradnike iz vseh treh držav.
Generalni sekretar se je sestal tudi z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom, s katerim sta govorila o podpori Ukrajini, delu Nata pri krepitvi odvračanja in obrambe za nevarnejše varnostno okolje ter napredku pri delitvi bremen in obrambnih izdatkih v zavezništvu.
Generalni sekretar se je v sredo (1. junija 2022) na srečanju z državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom zahvalil Združenim državam Amerike za njihovo nepogrešljivo vlogo pri Natovem odzivu na ruski napad na Ukrajino. Razpravljala sta tudi o Natovi politiki odprtih vrat. Generalni sekretar je odločitev Finske in Švedske, da zaprosita za članstvo v Natu, označil za zgodovinsko. Poudaril je, da je treba obravnavati varnostne skrbi vseh zaveznic, in dejal: "Prepričan sem, da bomo našli enotno pot naprej." V ta namen je dejal, da je v tesnih stikih s turškim predsednikom Erdoganom ter voditeljema Finske in Švedske in napovedal, da bo v prihodnjih dneh v Bruslju sklical visoke uradnike iz vseh treh držav.
Zadnje objave
Rez z Golobovo energetsko dediščino? Vizjak prevzel GEN, zamenjan tudi vrh GEN-I
1. 9. 2026 ob 12:37
Dr. Aleš Jug: Globalno segrevanje? Pri požarih je zatajil človek
1. 9. 2026 ob 12:00
Katoliški pedagogi s sporočilom, ki bi ga moral prebrati vsak starš
1. 9. 2026 ob 11:46
Vzpon islamske države (8. del): Spletni vplivnež Zarkavi reže vratove
1. 9. 2026 ob 9:00
Slovenska revolucionarna justica 2026
1. 9. 2026 ob 6:00
Trump bo gostil Xija v ZDA
31. 8. 2026 ob 21:23
Odstopata direktorja dveh največjih ljubljanskih zdravstvenih ustanov
31. 8. 2026 ob 21:11
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon islamske države (8. del): Spletni vplivnež Zarkavi reže vratove
1. 9. 2026 ob 9:00
Slovenska revolucionarna justica 2026
1. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
1 komentar
rasputin
Biden in Stoltenberg sta glavna krivca za vojno v Ukrajini.
Biden je osebno vodil teroristični puč v Kijevu leta 2014, ki predstavlja začetek ukrajinske tragedije, Stoltenberg pa ni naredil nič, da bi Nato dal Rusiji varnostna zagotovila, ki jih je terjala zaradi širjenja Nata proti ruskim mejam.
Oba skupaj pa nista naredila nič, da bi se ustavila državljanska vojna v Ukrajini, ki je 8 let poniževala in provocirala Rusijo, dokler le-ta ni sprevidela, da Zahod ne misli ukreniti ničesar, bi bi ustavil državljansko vojno v Ukrajini in z diplomacijo rešil konflikt.
Tudi zdaj, ko vojna v Ukrajini teče, Biden & Co ne naredijo nič, da bi jo ustavili. Nasportno, v Ukrajino dovažajo vedno več orožja in ji dajejo lažne upe, da lahko s silo pridobi nazaj izgubljena ozemlja. Rezultat je vedno več mrtvih, ranjenih, razseljenih in vedno večje materialno opustošenje.
Kdor ima Ameriko za prijatelja, očitno res ne potrebuje sovražnikov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.