Na sestanku predsednik ZDA Biden in generalni sekretar NATA Stoltenberg o Ukrajini
Generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg se je v Beli hiši včeraj srečal s predsednikom Joejem Bidenom, podpredsednico Kamalo Harris in svetovalcem za nacionalno varnost Jakom Sullivanom. Generalni sekretar se je zahvalil Združenim državam Amerike za njihovo odlično vodstvo, tako pri podpori Ukrajini kot pri podpori čezatlantskemu zavezništvu. "Predsednik Putin je želel manj Nata, zato je napadel Ukrajino, vendar dobiva več Nata, z večjo prisotnostjo Nata v vzhodnem delu zavezništva in tudi z več članicami," je dejal. Voditelja sta razpravljala o enotnem odzivu na rusko vojno proti Ukrajini, nadaljnji krepitvi Natovega odvračanja in obrambe ter pripravah na prihajajoči vrh zavezniških voditeljev v Madridu.
Generalni sekretar se je sestal tudi z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom, s katerim sta govorila o podpori Ukrajini, delu Nata pri krepitvi odvračanja in obrambe za nevarnejše varnostno okolje ter napredku pri delitvi bremen in obrambnih izdatkih v zavezništvu.
Generalni sekretar se je v sredo (1. junija 2022) na srečanju z državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom zahvalil Združenim državam Amerike za njihovo nepogrešljivo vlogo pri Natovem odzivu na ruski napad na Ukrajino. Razpravljala sta tudi o Natovi politiki odprtih vrat. Generalni sekretar je odločitev Finske in Švedske, da zaprosita za članstvo v Natu, označil za zgodovinsko. Poudaril je, da je treba obravnavati varnostne skrbi vseh zaveznic, in dejal: "Prepričan sem, da bomo našli enotno pot naprej." V ta namen je dejal, da je v tesnih stikih s turškim predsednikom Erdoganom ter voditeljema Finske in Švedske in napovedal, da bo v prihodnjih dneh v Bruslju sklical visoke uradnike iz vseh treh držav.
Generalni sekretar se je sestal tudi z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom, s katerim sta govorila o podpori Ukrajini, delu Nata pri krepitvi odvračanja in obrambe za nevarnejše varnostno okolje ter napredku pri delitvi bremen in obrambnih izdatkih v zavezništvu.
Generalni sekretar se je v sredo (1. junija 2022) na srečanju z državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom zahvalil Združenim državam Amerike za njihovo nepogrešljivo vlogo pri Natovem odzivu na ruski napad na Ukrajino. Razpravljala sta tudi o Natovi politiki odprtih vrat. Generalni sekretar je odločitev Finske in Švedske, da zaprosita za članstvo v Natu, označil za zgodovinsko. Poudaril je, da je treba obravnavati varnostne skrbi vseh zaveznic, in dejal: "Prepričan sem, da bomo našli enotno pot naprej." V ta namen je dejal, da je v tesnih stikih s turškim predsednikom Erdoganom ter voditeljema Finske in Švedske in napovedal, da bo v prihodnjih dneh v Bruslju sklical visoke uradnike iz vseh treh držav.
Zadnje objave
Po Islandiji (4/7): Slavna islandska zgodovina je zapisana v sagah
18. 10. 2026 ob 19:00
Nasilje v Franciji se nadaljuje – zeleno rdeča intifada v zamahu
18. 10. 2026 ob 16:40
P. dr. Andraž Arko: Film kot pot do ljudi
18. 10. 2026 ob 16:30
Dr. Stane Repše (1/2) – od otroštva v vojni do vrhunskega kirurga
18. 10. 2026 ob 14:30
Dizel pred novo podražitvijo, bencin naj bi se pocenil
18. 10. 2026 ob 14:00
Na obisku pri Hermini in Štirih kovačih
18. 10. 2026 ob 12:00
Minister Zupančič: Zakon o kazenskem postopku je treba spremeniti v celoti
18. 10. 2026 ob 10:30
Ekskluzivno za naročnike
Po Islandiji (4/7): Slavna islandska zgodovina je zapisana v sagah
18. 10. 2026 ob 19:00
Na obisku pri Hermini in Štirih kovačih
18. 10. 2026 ob 12:00
Ivan Mrak: 1906–1986: Ustvarjanje v trpljenju, neizprosna terjatev umetnosti
18. 10. 2026 ob 9:00
1 komentar
rasputin
Biden in Stoltenberg sta glavna krivca za vojno v Ukrajini.
Biden je osebno vodil teroristični puč v Kijevu leta 2014, ki predstavlja začetek ukrajinske tragedije, Stoltenberg pa ni naredil nič, da bi Nato dal Rusiji varnostna zagotovila, ki jih je terjala zaradi širjenja Nata proti ruskim mejam.
Oba skupaj pa nista naredila nič, da bi se ustavila državljanska vojna v Ukrajini, ki je 8 let poniževala in provocirala Rusijo, dokler le-ta ni sprevidela, da Zahod ne misli ukreniti ničesar, bi bi ustavil državljansko vojno v Ukrajini in z diplomacijo rešil konflikt.
Tudi zdaj, ko vojna v Ukrajini teče, Biden & Co ne naredijo nič, da bi jo ustavili. Nasportno, v Ukrajino dovažajo vedno več orožja in ji dajejo lažne upe, da lahko s silo pridobi nazaj izgubljena ozemlja. Rezultat je vedno več mrtvih, ranjenih, razseljenih in vedno večje materialno opustošenje.
Kdor ima Ameriko za prijatelja, očitno res ne potrebuje sovražnikov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.