Na Kitajskem se ne morete več skriti: s tehnologijo prepoznave obraza sploh v mestih do neprekinjenega nadzora

Teo Petrovič Presetnik
POSLUŠAJ ČLANEK
Varnostne kamere in tehnologija za prepoznavanje obrazov so na Kitajskem v porastu. Leta 2018 je People's Daily, medijski glasnik kitajske vladajoče komunistične partije, na Twitterju v angleškem jeziku trdil, da je državni sistem za prepoznavanje obrazov sposoben skenirati obraze 1,4 milijarde državljanov Kitajske v samo eni sekundi. 

Leta 1998 je kitajsko ministrstvo za javno varnost začelo projekt "Golden Shield Project", ki se je osredotočal na izgradnjo osnovne baze podatkov in tehnološke platforme ter začetnega omrežnega požarnega zidu za uresničitev "tehnologije za močnejšo policijo". Projekt javnega videonadzora "Varno mesto" je olimpijske igre 2008 vzel kot priložnost za uvedbo projekta v vsa večja in srednje velika mesta. 

Na tej stopnji se je Kitajska še učila. Po terorističnih napadih, kot so napadi 11. septembra 2001 in bombni napadi na londonsko podzemno železnico leta 2005, so policijske postaje po vsem svetu nameščale kamere na javnih mestih v večjih mestih, da bi pomagale pri javnem redu in miru. 

Kitajska je kmalu prehitela Zahod v tehnologiji nadzora. Po letu 2016 je postala največji nadzorni trg na svetu, pri čemer državni nakupi predstavljajo 60 % skoraj bilijon dolarjev vrednega kitajskega trga. Po mnenju analitikov je od skoraj milijarde kamer na svetu danes več kot polovica kitajskih. 



Po tem izračunu ima vsaka četrta kamera na svetu kitajsko državno naročilo. Leta 2017 so novinarju BBC-ja dovolili, da izpodbija sistem Sky Eye in posname dokumentarec v mestu Guizhou na jugozahodu Kitajske, kjer je v manj kot sedmih minutah njegov obraz označila zbirka podatkov, nato pa ga je prestregla policija. 

Državljani kot nadzorniki 


Kasneje so se uporabniki nadzornega sistema iz policije razširili na navadne ljudi, ki igrajo vlogo "stanovalčeve gospodinje", lahko pa so le babica iz sosednje hiše. Oblast ni več povsod v neposredni konfrontaciji z družbo, ampak družbo uporablja za spremljanje družbe. 

Paradoksalno je, da ni nujno, da sistemu spremljanja, ki vključuje močan nadzor, nasprotuje nadzorovano prebivalstvo. V mnogih uradnih propagandnih filmih so intervjuvani ljudje veseli izvajanja projekta nadzora in celo sosednje skupnosti bi tekmovale med seboj, kdo bo prej namestil opremo. Kitajska je celoten sistem socialnega nadzora zapakirala kot "družbeno dobrobit", ker je "varnost" sama po sebi največja korist za ljudi. 



Kulturna psihologija kitajske družbe je ključ do razumevanja uspeha Pekinga pri izvajanju svojih projektov nadzora brez ovir. Nekatere raziskave so pokazale, da ima veliko ljudi dejansko dokaj podporno stališče do programov nadzora, saj verjamejo, da je žrtvovanje svobode zaradi "varnosti" precej dober dogovor. Kulturna obsedenost z "varnostjo" in vladna manipulacija v imenu te sta ustvarila krog, ki se vzajemno krepi. 

Neprekinjen nadzor 


Za prebivalce velikih mest, kot sta Peking ali Šanghaj, se nadzor začne v trenutku, ko stopijo ven. Na ulicah, javnih trgih, podzemnih in železniških postajah je nešteto varnostnih kamer. Celo v prostorih čaščenja. Te kamere so pogosto opremljene z analitiko, kot je prepoznavanje slike, in so povezane z nadzornim centrom, kjer lahko policija spremlja posnetke. Kamere snemajo podrobnosti, kot so oblačila, spol, starost, nekatere pa slike obrazov primerjajo s črnimi seznami policije, da identificirajo osebe, ki jih zanimajo. 



Dokumentacija o javnih naročilih prikazuje tudi zahteve kitajske policije za analitiko umetne inteligence, kot je prepoznavanje vedenja ali hoje, štetje množic, prepoznavanje posameznikov glede na etnično pripadnost, sta za The Diplomat povedala novinarja Wall Street Journala Josh Chin in Liza Lin, avtorja knjige “Surveillance State: Inside China's Quest to Launch a New Era of Social Control”. 



Toda v virtualnem svetu je sledenja prav toliko, če ne več. Kitajski internetni podjetji Alibaba in Tencent zbirata presek vedenjskih podatkov svojih uporabnikov, o katerih lahko podjetja iz Silicijeve doline samo sanjajo. Oba imata široko uporabljana mobilna plačilna sistema, kar pomeni, da lahko primerjata podatke o tem, za kaj porabite denar – vstopnice za kino, komunalne račune, taksije, naložbe – z informacijami o drugih delih vašega življenja: kdo so vaši prijatelji, kje živite in delate, vsebine, ki so vam všeč, itd.

To je enako, kot da bi Google, Facebook in Amazon združili svoje podatke na enem mestu in jih ponudili vladi z dejansko ničelno zaščito, sta dodala novinarja. 

Izbrano za naročnike:

Brez heca, pod Svobodo se dejansko uvaja verbalni delikt (Urška proti Vodebu)

Tednik Domovina 97: Milan Kučan in začetek konca revolucije (pregled četrtkove izdaje tednika v digitalni obliki)

Papež Frančišek: čas je, da popravimo škodo, ki je bila povzročena žrtvam spolnih zlorab

Obiščite našo naročniško stran (klik)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Svoboda in varnost: ali smo resnično varni pred tistimi, ki nas varujejo?
  • 23. 08. 2023
Panda diplomacija: Kaj pomeni, če vam Kitajska podari ali odvzame pando
  • 23. 11. 2023
Težave z Romi v Šentjerneju: Vrag je vzel šalo
  • 08. 11. 2023