Na Balkanu se spet vse podira - Hrvati z deklaracijo o BIH, na Kosovu ustanovitev nove vojske

Na območju nekdanje Jugoslavije konflikti med posameznimi državami in etničnimi skupinami nikakor nočejo izginiti iz dnevnega reda. V zadnjem času najbolj aktualna spora o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško ter o imenu države med Grčijo in Makedonijo se trenutno rešujeta mirno, po sodni in diplomatski poti. Zaradi arbitražnega sporazuma se ta trenutek v mednarodni skupnosti ne vznemirja prav nihče. Na vidiku so težji in bistveno bolj vnetljivi problemi.

Prvo od takšnih žarišč je Bosna in Hercegovina. V petek je hrvaški Sabor sprejel deklaracijo o položaju Hrvatov v BiH, ki jo lahko razumemo kot pritisk na vzpostavljanje drugačnih razmerij med tam živečimi narodi.

Pravi vihar pa je sprožila odločitev kosovskih oblasti o oblikovanju lastne vojske. Kosovo čedalje bolj stopa k prevzemu polne suverenosti nad svojim ozemljem, in to brez soglasja Srbije. Ta je že zahtevala sklic Varnostnega sveta OZN.

Trenutno je malo verjetno, da bi ti konflikti postali resnejši, toda obenem ostro opominjajo, da je Daytonski sporazum že davno postal cokla za razvoj BiH, zato bo treba najti trajnejšo rešitev. Kosovo pa je ta trenutek palček v rokah velesil in za bivanje ena najmanj prijetnih držav v Evropi. Da se to spremeni, bo nujna vzpostavitev boljših odnosov s sosedami.

Deklaracija o položaju Hrvatov v BiH

Deklaracija je bila v saboru sprejeta z 81 glasovi podpore, štirje so se vzdržali, 11 jih je bilo proti. Največji odpor proti deklaraciji je bil zaradi mnenja, da se vmešavajo v neposredna notranja vprašanja BiH, iz tega razloga so vsebino deklaracije med razpravo nekoliko prilagodili. Najbolj ostri so bili v SPD, z mnenjem, da ne želijo nadaljevati politike HDZ iz devetdesetih. Nazadnje so v besedilo deloma, ali v celoti vključili 8 od njihovih 16 dopolnil.

Ostre besede so prišle tudi z druge strani meje. Tudi član predsedstva BiH Šefik Džaferović je opozoril, da mora Republika Hrvaška spoštovati notranjo integriteto BiH in zaveze iz Daytonskega sporazuma.

Bistveno sporočilo deklaracije je, da je za uspešno funkcioniranje BiH ključno, da so vsi njeni konstitutivni narodi in državljani enakopravni, da imajo v državo polno zaupanje in da verjamejo v svojo bodočnost.

V deklaraciji tako opozarjajo, da je bil hrvaški član predsedstva že tretjič izvoljen z glasovi Bošnjakov, kar se lahko zgodi tudi v primeru, če vsi Hrvati v BiH glasujejo za drugega kandidata, kar je v nasprotju z duhom Daytonskega sporazuma. Deklaracija poziva, da naj se s spremembo ustave zagotovi njihova enakopravnost.

Ustanovitev kosovske vojske

Težke besede, tudi grožnje z vojaškim posredovanjem, pa padajo tudi zaradi ustanovitve kosovske vojske. Kosovo ima svoje varnostne sile (FSK) sicer že vse od leta 2009, od leta 2013 so polno operativne. Do sedaj so bile oborožene le z lahkim orožjem in pod civilnim nadzorom. Sedaj pa bodo prišle pod nadzor ministrstva za obrambo. Povečala se bo tudi številčnost njihove sestave. Če jih sedaj sestavlja 2500 aktivnih članov in 800 rezervistov, se bo to število v desetih letih, ko naj bi postale polno operativne, povečalo na 5000 stalnih članov in 3000 rezervistov.

V NATU nad dogajanjem niso navdušeni, generalni sekretar Jens Stoltenberg je opozoril, da kosovskih ambicij ne podpirajo. So pa drugačnega mnenja v Washingtonu. Videti je, da je bilo pri tem koraku ključno prav njihovo soglasje.

Se pa zaradi tega močno zaostruje situacija v Srbiji. Predsednica vlade Ana Brnabić je pred časom celo namignila na vojaško posredovanje, kar je izredno malo verjetno, nedvomno pa bo srbska vojska še povečala svojo prisotnost in s tem napetost na meji. Razpravo o tem bo Srbija zahtevala tudi v Varnostnem svetu OZN, kjer pa se bo zagotovo ponovila stara zgodba. Zaradi razklanosti med Rusijo in Kitajsko na eni ter Francijo, Veliko Britanijo in ZDA na drugi ni pričakovati dodatnih dopolnil k obstoječim resolucijam.