Mnenja analitikov: zakaj je poskus državnega udara propadel in kaj prinaša Erdoganu

Mnoge je novica o včerajšnjem poskusu državnega udara v Turčiji presenetila in šokirala. Kot vse kaže pa prevzem oblasti s strani ene od frakcij v turški vojski ni uspel.

Analitiki medtem ugibajo, zakaj je do nočnih dogodkov sploh prišlo. Jasno pa je, da je predsednik Erdogan znal mobilizirati množice, medtem ko pučistom to ni uspelo. S tem bo dosegel še več politične moči in najverjetneje še močneje udaril po nasprotnikih.


Politika si je v večinoma enotna, da državni udar ni rešitev. Tako vsi stojijo za izvoljenim predsednikom Erdoganom.

Državni udar obsodili tudi Erdoganovi politični nasprotniki

"Poskus vojaškega puča v noči na soboto je bil šok še najbolj za vse Turke. To je le zadnji izmed slabih primerov nestabilne države, ki je pred leti bila za muslimanski svet model demokracije in ekonomskega napredka", piše CNN-ov analitik Ivan Watson.

Po njegovem mnenju je ta razdeljenost v narodu opazna zaradi obeh vojn, ki jih Turčija trenutno bojuje. Na eni strani imajo vojno z Islamsko državo, na drugi pa s prepovedano stranko Kurdov KPK. Ta vojna, ki se kaže tudi s povečanjem terorističnih napadov v Turčiji, je pustila sledi predvsem na turizmu, ki je ena izmed glavnih panog turškega gospodarstva.

Čeprav so bili v preteklosti kratki stiki z vojsko, ki ima v Turčiji veliko vlogo, pogost pojav, se je v zadnjem času stanje popravilo, pravi Watson. "Zato nihče ni videl vojske kot možno nevarnost."

Watsonu pa se zdi zanimivo tudi to, kako malo podpore med ljudmi so imeli pučisti. "Tudi ljudje, ki so dolgo časa Erdoganovi nasprotniki, so poskus udara takoj obsodili. Ljudje pa so sledili Erdoganu in se nekateri celo zoperstavili vojakom."

Zakaj državni udar ni imel vodilne osebnosti?

Pri reviji New Eastern Outlook so se predvsem spraševali o možnostih, kdo bi tovrsten vojaški puč lahko zakuhal. To, da ni bilo glavne osebnosti, ki bi vodila državni udar, zanje pomeni da obstajajo tri možnosti.

"Prva je ta, da je frakcija, ki je upor zakuhala, to naredila, da bi testirala sam odziv državnih organov in širše podpore javnosti. S tem pa so zmanjšali možnosti, da bi državni udar lahko uspel."

Kot drugo možnost vidijo, da je bil državni udar že vnaprej narejen tako, da ne bi uspel. V takem primeru bi bil udar le krinka za povečano konsolidacijo Erdoganove oblasti.

Tretja pa bi lahko bila, da je bil državni udar zares pripravljen s strani nekdanjega nekdanjega Erdoganovega političnega zaveznika, sedaj nasprotnika, klerika Muhammeda Fethullaha Gülena iz tujine. "To bi pomenilo pritisk na predsednika Erdogana in bi potisnilo Turčijo na pot uničenja, kar se kaže po skokovitem padcu delniških tečajev in turške lire."

Erdogan le še močnejši

Pri znani reviji The Economist so se aktualnih turških dogodkov lotili z analizo pripravljenega državnega udara.

Pravijo, da so državni udar organizirali na staromoden način, ko je bil predsednik na počitnicah. "Čeprav se je zdelo, da so bili vojaki na začetku izjemno organizirani, se zdi, da je udar organizirala le manjša frakcija vojske." To je glavni poudarek, zakaj državni udar ni uspel.

Kljub propadu vojaškega puča pa je po mnenju The Economista to precejšnji udarec za demokracijo v Turčiji. "Če bo Erdogan preživel bo postal močnejši in še bolj zagrizen do tega, da uniči svoje domače nasprotnike. Njegova želja po temu, da bi dobil le še več politične moči se bo le še povečala."

Poskus državnega udara je torej zagotovo pustil boleče posledice za turško politiko.

Follow #ASEM11 summit press conference. Will also comment on situation in Turkey https://t.co/a8G6JIXfM3 https://t.co/q0NqoygUJY

— Donald Tusk (@eucopresident) July 16, 2016

The government and people of Greece are following the ongoing situation in #Turkey standing for democracy and constitutional order.

— Alexis Tsipras (@tsipras_eu) July 16, 2016

EU supports #Turkey's democratically elected gov, institutions & #ruleOfLaw. Call for return to constitutional order https://t.co/QhSISfG84o

— Jean-Claude Juncker (@JunckerEU) July 16, 2016