Mlada zdravnica: Trenutno je videti, da se javnemu zdravstvenemu sistemu v Sloveniji slabo piše

»Trenutno javni zdravstveni sistem funkcionira, ker veliko zdravstvenih delavcev dela na etični pogon, opravi ogromno nadur. Ob tem izgorevamo, hkrati pa doma v medijih vsakodnevno poslušamo, da smo sami krivi za slabe razmere v zdravstvu,« je v intervjuju opisala situacijo Mlada zdravnica dr. Alenka Bahovec in opozorila, da bistvenega pomena spremeniti tudi narativo politikov.

AmCham Slovenije je intervjuval Alenko Bahovec, mlado specialistko družinske medicine in članico ekipe Mladi zdravniki Slovenije (MZS). Ker ankete kažejo, da veliko mladih zdravnikov razmišlja o odhodu iz javnega zdravstvenega sistema, so jo za začetek vprašali, kakšne konkretne spremembe bi spodbujale zdravnike, kot je ona, da bi ostali. Odgovorila je, da si želijo delati v sistemu, kjer lahko delajo dobro, torej da lahko strokovno in kakovostno poskrbijo za pacienta. »V Sloveniji sledimo razvoju medicine, pacienti imajo v javnem zdravstvenem sistemu na voljo večino najnovejših metod diagnostike in zdravljenja v okviru osnovnega zavarovanja, česar se pacienti velikokrat ne zavedajo,« je pojasnila in opomnila, da se življenjska doba daljša, preživetje pri veliko resnih boleznih se je povečalo. »Obremenitve zdravstvenega sistema se zato večajo in problem imamo pri osnovnih delovnih pogojih, kot je dovolj časa za obravnavo, proste postelje v bolnišnici ...,« je opozorila in dodala, da trenutno javni zdravstveni sistem funkcionira, ker veliko zdravstvenih delavcev dela na etični pogon in opravi ogromno nadur. Ob tem izgorevajo, hkrati pa doma v medijih vsakodnevno poslušajo, da so sami krivi za slabe razmere v zdravstvu. Za tako odgovorno delo in take obremenitve plače niso visoke, plača za redno delo zdravnika je glede na primerljive države v Evropi nižja.

Poudarila je, da razume vse kolege, ki se na določeni točki ob vseh težavah, ki jih imamo v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu, odločijo, da ga zapustijo. Zadnja kaplja čez rob je bila za kar nekaj njenih kolegov septembra predlagana Novela ZZDej. »Omejevanje in prepovedi kadra ne zadržujejo. SZO in OECD zelo poudarjata, da je treba sprejemati ukrepe zadrževanja. Zgledovati se moramo začeti po državah, ki so že začele konstruktivno naslavljati problem odhajanja zdravstvenih delavcev in uporabljajo različne spodbude, da jih obdržijo v sistemu z urejanjem pogojev dela,« je bila jasna. Bistveno se ji tudi zdi spremeniti narativo politikov in medijev, kjer je vse pogostejše blatenje zdravnikov.

»Kakršnokoli omejevanje, ki si ga je zamislila trenutna vlada z Novelo ZZDej bo resno ogrozilo že tako krhko ravnovesje,« je mlada zdravnica ocenila glede ravnotežja med javnimi in zasebnimi ponudniki zdravstvenega varstva ter skrbi, da bi vključevanje zasebnikov lahko zmanjšalo dostopnost. Poudarila je, da ostro obsojajo zmerjanje zdravnikov z dvoživkami. »Za urejanje zelo redkih problematičnih primerov, ki jih stalno pogrevajo mediji, na primer obtožbe, da je zdravnik med delom javni ustanovi v resnici delal pri zasebniku, je pristojen nadrejeni in delodajalec. Tega se ne sme reševati z omejevanjem tega, kaj zdravnik počne v prostem času, ko opravi svoje obveznosti v službi,« je pojasnila. Povedala je še, da ne delajo vsi dodatno v zasebnem sektorju, pač pa jih ogromno z dodatnim delom v svojem prostem času nadomešča izpade v drugih javnih zdravstvenih ustanovah. »Podpiramo javno zdravstvo, se pa strinjamo, da ima tudi zasebno zdravstvo svoje mesto,« je dejala in opozorila, da jih skrbi, da nihče ne problematizira načina razvoja in delovanja vzporednega zdravstvenega sistema zasebnih zavarovanj, ki trenutno pospešeno poteka.

Zdravniki veliko časa porabijo za administrativna opravila, o tem je bilo že veliko govora. Kakšni usmerjeni pristopi ali spremembe v upravljanju bolnišnic ali digitalizaciji bi lahko zmanjšali to breme? Bahovčeva je opozorila, da je problem že strojna oprema – imajo zastarele računalnike, stare strežnike, zaradi katerih se sesuvajo programi na dnevni bazi. Ta problem je po njeni oceni potrebno prednostno rešiti. »Zdravstvo je podfinancirano, denar za nakup nove opreme in financiranje razvijanja in posodabljanja programov je velikokrat težko pridobiti,« je pojasnila in dodala, da so zdravstveni sodelavci administratorji, ki jih razbremenjujejo pri administraciji, zelo slabo plačani, kar jih ne motivira za kakovostno delo in vztrajanje v svojem poklicu. Po njenem mnenju bi bilo tudi smiselno bolj izkoristiti možnosti nove tehnologije, medije, družbena omrežja pri ozaveščanju pacientov o ukrepih pri najpogostejših zdravstvenih stanjih in za krepitev preventivne dejavnosti, kot tudi zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za ta namen. »Tako bi dosegli, da bi pacienti sami znali boljše poskrbeti za svoje zdravje, in ne bi obremenjevali zdravstvenega sistema s težavami, za katere bi lahko poskrbeli sami,« je dejala.

Vsi zadnji predlogi ukrepov so bili slabi

Glede prihodnosti zdravstvenega sistema je dejala, da je trenutno videti, da se javnemu zdravstvenemu sistemu v Sloveniji slabo piše, prav veliko optimizma jim ne ostaja. »Namreč vsi zadnji predlogi ukrepov, torej sprememba sistema določanja količnikov na primarnem nivoju, enostransko podana zadnji mesec s strani ZZZS, predlagana novela ZZDej, predlagan Zakon o kakovosti, zavrnitev nadaljnje obravnave predloga Zdravniške zbornice Slovenije za spremembo kazenskega zakonika za boljšo zaščito zdravstvenih delavcev pred nasiljem so bili vsi izpeljani z izključevalnim odnosom s strani odločevalcev do zdravnikov in so slabi,« je opozorila. Ob tem je še ocenila, da bi si ob propadu javnega zdravstvenega sistema zdravniki že našli delo. »Vendar tega ne jemljemo zlahka, saj smo tudi mi in naši bližnji lahko pacienti,« je priznala.

Glede ustanovitve nove medicinske fakultete, ki jo je napovedala Univerza na Primorskem, je dejala, da ta ideja ne naslavlja problema, da privlačnost dela v zdravstvu pada. »Z grozo zadnji dve leti spremljamo viden padec zanimanja za vpis na obe medicinski fakulteti in padec prijav na razpise za specializacije,« je dodala, da jih skrbi tudi padec kakovosti v izobraževalnem sistemu, ki je lahko posledica kvantitete brez kvalitete – kar se je že zgodilo v nekaterih evropskih državah. »Spodbujamo sicer povečanje števila mest in vlaganje v razvoj študijskih programov medicine in dentalne medicine. Prednostno bi morali odločevalci sprejemati ukrepe zadrževanja, saj brez tega kakršnegakoli novo izobraženega kadra ne bomo zadržali, ampak ga samo pripravili za izvoz,« je zdravnica še dodala v intervjuju in opomnila, da je zadrževanje pomembno tudi za mentorje, sicer jih ne bo imel kdo učiti in se bo začaran krog pomanjkanja zdravnikov samo še poglabljal.

Dr. Vesel: »Namesto zadržati kader doma, uvoz tujcev. Po Hofer ceni.«

Na sporočilo Mladih zdravnikov se je odzval tudi pediatrični in fetalni kardiolog dr. Samo Vesel, ki je zapisal, da se je Slovenija odločila za povsem drugo pot. »Po tem, ko je prejšnja vlada bistveno omilila postopek preverjanja jezikovnih kompetenc, se je aktualna vlada odločila še za bistveno omilitev preverjanja strokovnih kompetenc,« je opozoril in dodal: »Namesto zadržati kader doma, uvoz tujcev. Po Hofer ceni.«