Milijonski tokovi nevladnikov pred volitvami: kdo financira vpliv v ozadju politike?

Razprava o financiranju političnega vpliva v Sloveniji se znova zaostruje, potem ko je novinar Peter Jančič predstavil podatke o nenavadno visokih prilivih dveh nevladnih organizacij, povezanih z Niko Kovač. Zavod 8. marec in organizacija My Voice, My Choice sta v zadnjih letih skupaj prejela skoraj tri milijone evrov, pri čemer se je večina sredstev nabrala v času vlade Roberta Goloba.

Nevladne organizacije z več sredstvi kot politične stranke

Podatki AJPES-a kažejo, da sta zavoda med letoma 2022 in 2025 skupaj zbrala 2.941.834 evrov, kar je občutno več od zakonsko dovoljene porabe političnih strank za parlamentarne volitve. Stranke lahko za kampanjo porabijo največ 678.000 evrov, kar pomeni, da imajo nevladne organizacije v tem primeru na voljo več finančnih sredstev kot formalni politični akterji.

Po interpretaciji, ki izhaja iz Jančičevih razkritij, takšna razmerja omogočajo, da se del političnih aktivnosti izvaja prek struktur, ki niso podvržene enakim omejitvam kot stranke.

Podatki AJPES-a kažejo, da sta zavoda med letoma 2022 in 2025 skupaj zbrala 2.941.834 evrov, kar je občutno več od zakonsko dovoljene porabe političnih strank za parlamentarne volitve.

Nenavadna poslovna struktura brez zaposlenih

Oba zavoda poslujeta brez zaposlenih in brez stroškov dela, kar je pri organizacijah z milijonskimi prilivi nenavadno. Prav tako ne ustvarjata prihodkov iz tržne dejavnosti, kar pomeni, da sredstva prihajajo iz donacij ali drugih oblik financiranja. V takšnem modelu se lahko denar razporeja prek avtorskih ali podjemnih pogodb, kar omogoča drugačno davčno obravnavo kot redno zaposlovanje.

Oba zavoda poslujeta brez zaposlenih in brez stroškov dela, kar je pri organizacijah z milijonskimi prilivi nenavadno.

Nejasni viri financiranja

Zavod 8. marec ne razkriva podrobnih informacij o donatorjih, kar otežuje vpogled v ozadje finančnih tokov. Po Jančičevih navedbah so se v preteklosti že pojavljali podatki o donacijah iz tujine ter o povezavah z domačimi podjetji. Oboje bi bilo v primeru neposrednega financiranja političnih kampanj sporno in bi lahko pomenilo obvod zakonodaje.

Dodatni finančni kanal: My Voice, My Choice

Organizacija My Voice, My Choice je v zadnjih dveh letih prejela več kot 750.000 evrov, prav tako brez evidentiranih stroškov dela. To dodatno krepi dvome o tem, kako se sredstva porabljajo in kdo dejansko financira delovanje zavoda.

Politični vpliv brez formalne odgovornosti

V predvolilnem času sta oba zavoda izrazito prisotna v javnem prostoru, pri čemer se njuna sporočila pogosto ujemajo s komunikacijskimi usmeritvami vladajoče politike. Po mnenju nekaterih analitikov to kaže na širši komunikacijski mehanizem, ki deluje vzporedno s strankarskimi strukturami.

Ker nevladne organizacije niso zavezane enakim pravilom kot politične stranke, lahko tak model vpliva na enakost pogojev v volilni tekmi.

Sistem, ki ne dohaja realnosti?

Primer, ki ga izpostavlja Jančič, odpira širše vprašanje: ali trenutna zakonodaja sploh še ustrezno ureja sodobne oblike političnega vplivanja? Če se pomemben del kampanj seli iz strank v nevladni sektor, postaja nadzor nad financiranjem bistveno težji, preglednost pa manjša.

Razkritja, ki jih navaja Peter Jančič, ne izpostavljajo le visokih zneskov, temveč tudi način, kako se lahko politični vpliv seli iz formalnih strankarskih struktur v nevladne organizacije. To pa odpira temeljno vprašanje: ali imajo vsi akterji v volilnem procesu res enake pogoje, ali pa se del politične igre odvija zunaj pravil, ki veljajo za stranke.

Temeljno vprašanje: ali imajo vsi akterji v volilnem procesu res enake pogoje, ali se del politične igre odvija zunaj pravil, ki veljajo za stranke.