Migrantska kriza, o kateri je malo slišati, a je mnogo večjih razsežnosti od tiste na poljski meji
S pogledom v lasten popek se Evropejci ta trenutek ukvarjamo predvsem z migrantsko krizo na meji z Belorusijo. A iskanje političnih rešitev za migracije še zdaleč ni le evropski problem. ZDA imajo s tem pod Bidnovo administracijo še mngo večje težave kot Evropa ter tudi večje kot pod Trumpom.
Biden je namreč skupaj s podpredsednico Kamalo Harris v predvolilni kampanji obljubil brezplačno zdravstveno oskrbo za nezakonite priseljence. Posledično se ZDA od njegove izvolitve soočajo s še večjim navalom nezakonitih migracij iz Južne Amerike kot poprej. V južni Ameriki namreč milijone ljudi pesti brezposelnost, revščina, pomanjkanje perspektive in kriminal.
Za razliko od dogajanja na meji s Poljsko, o katerem v slovenskih medijih gledamo pretežno prispevke o humanitarni katastrofi, propadu človečnosti in evropskih vrednot, pa v evropskih medijih od Bidnovega prevzema oblasti skoraj ni zaslediti poročil o humanitarni katastrofi mnogo večjih razsežnosti, ki se dogaja na meji ZDA in južneje, kjer je situacija v resnici mnogo hujša, kot je bila pod Trumpom, ko so bila tovrstna poročila na dnevnem redu.
Po podatkih ZDA so bili migranti v zadnjih dvanajstih mesecih na meji z Mehiko ustavljeni več kot 1,7 milijon-krat, kar je več kot kdajkoli prej. Mesečni rekordi so preko 180.000 migrantov. Priliv migrantov se je povečal za več kot četrtino.
Politike, ki so se v predvolilnih govorih zdele sočutne, so se tako v praksi izkazale za izjemno krute, saj imajo za posledico desettisoče ljudi, tudi otrok, prepuščenih kriminalnim združbam, nasilju, ropom in zlorabam v begunskih taboriščih in trgovini z ljudmi.
V praksi je tako Bidnova migrantska politika brutalnejša od Trumpove, kar mu očitajo tako republikanci kot tudi demokrati, med katerimi si jih del želi politiko odprtih vrat.
Biden še vedno nadaljuje program MPP (Migrant Protection Protocols), po katerem morajo prosilci za azil ostati v Mehiki do odločitve o njihovi prošnji. Mnogi so bili, teh naj bi bilo po podatkih Ameriškega sveta za priseljevanje preko 1,2 milijona, v imenu zaščite pred covidom-19 deportirani v svoje domovine.
Celotna Južna Amerika se med tem sooča z največjimi migracijami proti severu. Iz Haitija, ene najrevnejših držav, ljudje množično bežijo posebej po potresu, ki je državo prizadel sredi avgusta, pred nekaj tedni je bil ubit tudi predsednik Jovenel Moise, v državi pa vlada kaos.
Migrante, največ jih je v državi s Haitija, sedaj tudi Kuba deportira nazaj v njihovo domovino. Hkrati množica ljudi tudi s Kube beži proti severu od izbruha protestov sredi julija in njihovega zatrtja.
V Panamo ljudje množično prihajajo s Haitija, Kube in Venezuele. Potem ko je bil zadnji rekord migrantov tam 31.000 ljudi, ki so želeli čez državo konec leta 2016, pa so letos zabeležili že preko 91.000 migrantov. Do konca leta naj bi državo zapustilo šest milijonov ljudi, največ jih gre v sosednje države. V Mehiki, ki zadržuje migrante pred vstopom v ZDA, jih na tisoče nastanijo kar na nogometne stadione. Predvidoma bo po koncu pandemije migracij še več.
Na nehumane razmere v teh državah glasno opozarjajo skoraj le še Cerkev in njene organizacije.
Begunska kriza v Latinski Ameriki medtem vedno bolj dosega tudi Evropo. Največ jih še vedno migrira v Španijo in na Portugalsko, a se številke povečujejo tudi drugod.
Biden je namreč skupaj s podpredsednico Kamalo Harris v predvolilni kampanji obljubil brezplačno zdravstveno oskrbo za nezakonite priseljence. Posledično se ZDA od njegove izvolitve soočajo s še večjim navalom nezakonitih migracij iz Južne Amerike kot poprej. V južni Ameriki namreč milijone ljudi pesti brezposelnost, revščina, pomanjkanje perspektive in kriminal.
Za razliko od dogajanja na meji s Poljsko, o katerem v slovenskih medijih gledamo pretežno prispevke o humanitarni katastrofi, propadu človečnosti in evropskih vrednot, pa v evropskih medijih od Bidnovega prevzema oblasti skoraj ni zaslediti poročil o humanitarni katastrofi mnogo večjih razsežnosti, ki se dogaja na meji ZDA in južneje, kjer je situacija v resnici mnogo hujša, kot je bila pod Trumpom, ko so bila tovrstna poročila na dnevnem redu.
Po podatkih ZDA so bili migranti v zadnjih dvanajstih mesecih na meji z Mehiko ustavljeni več kot 1,7 milijon-krat, kar je več kot kdajkoli prej. Mesečni rekordi so preko 180.000 migrantov. Priliv migrantov se je povečal za več kot četrtino.
Politike, ki so se v predvolilnih govorih zdele sočutne, so se tako v praksi izkazale za izjemno krute, saj imajo za posledico desettisoče ljudi, tudi otrok, prepuščenih kriminalnim združbam, nasilju, ropom in zlorabam v begunskih taboriščih in trgovini z ljudmi.
V praksi je tako Bidnova migrantska politika brutalnejša od Trumpove, kar mu očitajo tako republikanci kot tudi demokrati, med katerimi si jih del želi politiko odprtih vrat.
Iz države v krizi v državo v krizi
Biden še vedno nadaljuje program MPP (Migrant Protection Protocols), po katerem morajo prosilci za azil ostati v Mehiki do odločitve o njihovi prošnji. Mnogi so bili, teh naj bi bilo po podatkih Ameriškega sveta za priseljevanje preko 1,2 milijona, v imenu zaščite pred covidom-19 deportirani v svoje domovine.
Celotna Južna Amerika se med tem sooča z največjimi migracijami proti severu. Iz Haitija, ene najrevnejših držav, ljudje množično bežijo posebej po potresu, ki je državo prizadel sredi avgusta, pred nekaj tedni je bil ubit tudi predsednik Jovenel Moise, v državi pa vlada kaos.
Migrante, največ jih je v državi s Haitija, sedaj tudi Kuba deportira nazaj v njihovo domovino. Hkrati množica ljudi tudi s Kube beži proti severu od izbruha protestov sredi julija in njihovega zatrtja.
V Panamo ljudje množično prihajajo s Haitija, Kube in Venezuele. Potem ko je bil zadnji rekord migrantov tam 31.000 ljudi, ki so želeli čez državo konec leta 2016, pa so letos zabeležili že preko 91.000 migrantov. Do konca leta naj bi državo zapustilo šest milijonov ljudi, največ jih gre v sosednje države. V Mehiki, ki zadržuje migrante pred vstopom v ZDA, jih na tisoče nastanijo kar na nogometne stadione. Predvidoma bo po koncu pandemije migracij še več.
Na nehumane razmere v teh državah glasno opozarjajo skoraj le še Cerkev in njene organizacije.
Begunska kriza v Latinski Ameriki medtem vedno bolj dosega tudi Evropo. Največ jih še vedno migrira v Španijo in na Portugalsko, a se številke povečujejo tudi drugod.
Povezani članki
Zadnje objave
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
27. 4. 2026 ob 8:35
Cene goriv bodo spet višje
27. 4. 2026 ob 6:42
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.