Merklova na vrhu EU v Bratislavi: Evropska unija je v kritični situaciji
Danes so se na Slovaškem, ki trenutno predseduje Svetu EU, zbrali voditelji evropske sedemindvajseterice, katerih mnenja glede perečih vprašanj stare celine se globoko razlikujejo.
V pogovorih so iskali pot iz mnogih težav, ki pestijo Unijo.
Kakšnih konkretnih ukrepov vrh ni prinesel, slišati pa je bilo marsikaj, kar nakazuje pot za prihodnost EU.
Evropska unija v kritičnem stanju?
V boju za ohranitev EU voditelji evropskih držav ne smejo zaslug za uspehe pripisovati le sebi, za napake pa kriviti Unije, je pred srečanjem voditelje evropskih držav opomnil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. "Države članice so zvezo zgradile, zato morajo prevzeti tudi odgovornost za to, kar so ustvarile," je še dejal in pozval k sodelovanju, ne samo med članicami, temveč tudi med državami in osrednjimi institucijami EU.
Voditelji ugotavljajo, da EU pestijo posledice brexita, stopnjuje se kaos migrantske krize, poglablja se kriza evroobmočja, preveč je brezposelnosti, premalo konsenza, zato je sodelovanje nujno, ugotavljajo.
Vizije poti iz težav pa se močno razlikujejo. Nemška kanclerka Angela Merkel je že ob prihodu na vrh dejala, da potrebujemo rešitev za Evropo, saj smo v "kritični situaciji" ter dodala, da moramo pokazati sposobnost izboljšav na področju varnosti, obrambnega in gospodarskega sodelovanja.
Pogled na težave mora biti trezen in brutalno iskren
"Vseh evropskih problemov ni mogoče rešiti na enem vrhu. Moramo pa z dejanji pokazati, da stvari lahko naredimo bolje, predvsem na področjih varnosti, boja proti terorizmu in obrambe," je dejala Merklova.
"Ali gremo v smer razpada ali pa delamo skupaj, za nov zagon evropskega projekta," je dejal francoski predsednik Francois Hollande, medtem ko je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk voditelje EU pozval, naj svojim državljanom zagotovijo, da so se iz Brexita naučili dovolj, da bodo "sposobni povrniti stabilnost in občutek varnosti". Dejal je, naj bo njihov pogled na težave bloka "trezen in brutalno iskren".
Šele, ko bomo učinkovito nadzirali migracijske tokove in zunanje meje EU, se bomo lahko osredotočili na razvojne teme, kot sta gospodarska rast in povečanje zaposlenosti. Zato bi pri teh težavah morali najti stične točke, saj Unija ne more nadaljevati svojega dela, če bo neenotna, pa je prepričan slovenski premier Cerar, ki se je prav tako udeležil vrha v Bratislavi.
Točka spora še vedno begunci. "Sprejeli ne bomo niti enega muslimanskega migranta," pravijo Slovaki
Ena izmed največjih točk nestrinjanja voditeljev so še vedno priseljenci. Gostitelj vrha, slovaški premier Robert Fico, je iz skupine srednje in vzhodnoevropskih voditeljev, ki nasprotujejo razporeditvi beguncev po sistemu kvot. Tako bi namreč EU po državah distribuirala 160.000 beguncev iz Iraka, Sirije in Eritreje, da bi razbremenila Italijo in Grčijo.
Fico je dejal, da Slovaška ne bo sprejela "niti enega samega muslimanskega migranta", za kar se je pripravljena boriti tudi pravno.
Države tudi po vrhu brez skupne vizije
Da pod površjem vre, so pokazale tudi druge države Višegrajske četverice (poleg Slovaške še Madžarska, Poljska, Češka), ki so v skupni izjavi zapisale, da je "Evropa lahko močna le, če imajo njene članice močno besedo pri procesih odločanja." Pozvale so h krepitvi vloge nacionalnih parlamentov.
Na drugi strani je v torek luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pozval k suspenzu ali celo izključitvi Madžarske iz EU zaradi "množičnih kršitev" pri ravnanju z begunci. Njegovo izjavo je omilil premier Xavier Bettel, ki je dejal, da njegov zunanji minister ni govoril s stališča države.
"Smo v družini, in v družini smo skupaj. Če imamo težave, o njih razpravljamo znotraj zveze, brez da bi koga vrgli ven," je dejal Bettel. "Eksistenčni krizi navkljub ne smemo pozabiti, da 90 % Evrope deluje," je optimistično pripomnil.
Voditelji so se strinjali predvsem v tem, da je nujna močna solidarnost in sodelovanje med državami. Ko je novinar danskega premierja Larsa Løkke Rasmussenja vprašal, kako rešiti krizo v EU, je ta odgovoril kratko in jedrnato: "Treba bo držati skupaj."
Zadnje objave
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
[email protected]
Ja, za se vprašati se je, po čigavi zaslugi je EU v kritični situaciji. Po zaslugi nas, navadnih državljanov že ne. Verjetno pa po zaslugi birokratov in politikov s svojo nespametno politiko.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.