Mediji zahajajočega sonca

Tino Mamić
9

Če službo izgubita dva (2) novinarja časnika Delo, bodo mediji temu dogodku posvetili toliko prostora kot če izgubi delo dvajset (20) novinarjev Primorskih novic. Ali toliko, ko če odpustijo dvesto (200) šivilj v Prekmurju.  No, ja, mogoče pretiravam. Odpuščenih šivilj bi moralo biti 2000.

Prav komično je, kljub tragičnim osebnim zgodbam, kakšen vik in krik se zganja, ker je službe izgubilo nekaj ljudi časnika, ki ima glede na količino novinarskih izdelkov še vedno za polovico ljudi preveč.

Pa saj vem. Novinarji niso navadni delavci in ne morejo kar tako izgubiti službe. Tako je vsaj po televiziji rekla novinarska sindikalistka Alma Sedlar. Ki danes sicer ne dela več za KP ampak za KPK. He, he, to zadnje je samo šala, kakopak.

Mesijanski kompleks

Novinarji so ljudje s posebnim poslanstvom. Misionarji. Vsaj slovenski si to mislijo o sebi. In ker ta mesijanski kompleks leta 1990 ni ugasnil, se danes celotna nacija ukvarja z delovnim kolektivom, ki ga je čas že davno povozil. Tak občutek si vsaj človek ustvari, če prelista kak italijanski ali francoski dnevnik. Za njegovo tako opevano kredibilnost pa je dovolj če se spomnimo, kako so si izmislili afero z otrokom kardinala Rodeta.

Zamolčana zgodba

Da so vsi veliki slovenski mediji močno obsijani z zahajajočim soncem (ja, mislim zaradi odtenka in zaradi zahajanja) verjetno ni treba posebej poudarjati. Jasen dokaz za to je, da se v dveh letih še ni našel raziskovalni novinar, ki bi raziskal in pojasnil povezave, ki jih vidi tudi povprečen državljan.

Časnik, ki mu naklada že desetletja stalno pada in pada, je namreč kupil človek, ki se z mediji nikoli ni ukvarjal in ki vodi tehnološki elektro-energetsko koncern. Firma dela veliko tudi z državo. In njen šef, ki ga nekateri rdeči mediji že slikajo kot prihodnjega premierja, je tesno povezan s politiki. Je vnet član Foruma 21 (F21), ki ga vodi nekdanji predsednik države, še prej pa šef slovenske partije, Milan Kučan. F21 je gospodarska hrbtenica slovenske politične levice, vključno s propadlimi tajkuni.

Njegove člane nekateri mediji obtožujejo, da veliko poslujejo z davčnimi oazami. Jasno je tudi, da politična levica medijev niti za trenutek ne izpusti iz rok. Zato je vsak medijski nakup dobro premišljen in zato noben tujec še ni mogel kupiti kakega velikega slovenskega medija.

Ne razumem ljudi, ki se tako jezijo zaradi okrnjene medijske svobode, hkrati pa sami ne naredijo nič.

Dotik nedotakljivega

Da zadeva zelo smrdi, kaže še droben dogodek, debata o Delu v ponedeljkovih Odmevih. Čeprav sem v medijih že vrsto let, pa doslej noben moj nastop ni požel takega odmeva kot nekaj stavkov, ki sem jih tokrat izrekel.

Postavil sem preprosto retorično vprašanje, zakaj nihče doslej ni raziskal ozadja lastništva Dela in kaj na to temo povprašal tudi Milana Kučana, ki vodi F21. Pa čeprav sem vedel, da gre za nedotakljivega, ki sem se ga enkrat že dotaknil, doživel cenzuro in samo zato skorajda izgubil službo na Primorskih novicah.

Rekel sem še, da so si novinarji Dela deloma sami krivi, saj so nekateri svojo avtonomijo prodali botrom ali političnem prepričanju, kar je zmanjšalo kredibilnost in naklado. In da so jih zdaj botri – tako rečemo na Vipavskem – odvrgli tako kot staro kalcjeto.

V naslednjih dneh mi je mobitel skorajda pregorel od čestitk, pohval in komentarjev. Vsem nisem uspel niti odgovoriti. Taka reakcija je nastala, ker se v velikih medijih tako odkrito o tem ne govori. Ljudje čutimo ali pa tudi vidimo samocenzuro, ki novinarje tišči za vrat. V izogib odpiranju neprijetnih tem za politike so tudi na nacionalni RTVS začeli v ospredje dajati teme iz črne kronike.

Kaj bi lahko storil slehernik, pa ne

To mi je razumljivo. Ne razumem pa teh ljudi, ki se tako jezijo zaradi okrnjene medijske svobode, hkrati pa sami ne naredijo nič. NIČ. Ne kupijo ne Družine ne Demokracije ne Reporterja ne… Niti ne donirajo Radiu Ognjišče, Časniku, Domovini, Iskrenim …

Vera brez del je mrtva. Lahko molimo, a kaj pomaga, če zjutraj v službi ukrademo svinčnik. Lahko kritiziramo rdeče medije ves dan, a kaj pomaga, če za alternativne medije ne damo niti beliča. Ko pa nam vest vendarle ne da miru, pa »velikodušno« prispevamo nekaj drobiža.

Med množico pohval, ki sem jih dobil za nastop ta teden, je bila samo ena, ki je bila tudi »konkretna«. Konjičan, ki mi je poslal čestitko po mailu, je naročil tudi mojo knjigo Protestantino.

Ja, tako je to. Deloma so si krivi tudi novinarji Dela sami. Deloma smo si za medijsko enoumje krivi tudi demokrati sami.

Knjigo kolumen Tina Mamića Protestantino lahko naročite tudi v spletni knjigarni Iskreni.net. Brezplačna poštnina!
Doniraj

9 KOMENTARJI

  1. Hostniki so poskrbeli za takratni srednji sloj druzbe, v maju cvetocem….. operacija ocisti in zavladaj je bila skrbno nacrtovana in temeljito izpeljana…Macek, Kidric,Ribicic & Co. so aktivno sodelovali pri ciscenju in takratni sluzni proletarci so z posebnini dokazovanji napredovali po lestvici navzgor in zapolnili druzbeno vrzel … ostali so lojalni sistemu rdecem…Danes pa njihovi vnucki mirne duse prisegajo na globalno stvar, kajti lokalna za njih ni vec zanimiva…oni so zgodovinska dejstva prerasli…dedki so jim pomagali do tako zvane demokracije , ki jo to se mora priznati, vsak po svoje nateguje….pravijo, da je vec kot sesto krajev kjer je rdeci mak v casu cvetja najbolj rdec…

  2. Tudi moja čestitka, g. Tino Mamič in še večkrat o tem ! Slovenci danes še bolj kot kdajkoli potrebujemo glas, glas ki nas bo dvignil, naprej bomo že sami. Pa tudi zaščitili bomo vse prave glasnike !
    Novinar , ki ni tudi glasnik, ne glede na področje, zame ni novinar, je zgolj pisar .

  3. Trisotaužn’t, dobro povedano, g.Mamič!

    Stvari so se premaknile, ampak, samo premaknile.Čisto malo so se začele preeeeeeemikati.
    Ljubo mi je brati, da je veselje slišati…od vseh začetkov kupujem , naročam Demokracijo, Reporter, pa NOVO24Tv , ker jih rad berem, pa ne vedno čisto vsega, z velikim Upanjem, da bo to , enkrat, normalno.
    Rad kupim Reporter ali naročeno Demokracijo odnesem v lokal in ju tam, namenoma, listam ….joj, joj, prejoj, kaj je to enih pogledov, vprašanj, zaletavanja, komentarjev – pa ne moreš verjeti, da je to mogoče. Počutil bi se kot disident, ampak sem raje normalnež, oporečnik z uporom med ušesi in lepo je tako, zdravo za dušo !
    ——————-
    g.mamič, še en vidik je: Dokler bomo Slovenci(ž+m) tako prekleto nemarni in površni in nekritični v vsakodnevnih zadevah, tako bo ostalo sranje med nami nad 50%.
    Primer: Poglejte kako parkirajo(mo). Poglejte kako firbci na avtocesti, ki zijajo razbit avto na odstavnem pasu, upočasnijo ali zaustavijo kilometrske kolone za seboj – en sam norec, firbec, pizdun in drekač, naredijo kaos med tisoči in ne moreš iz kolone !
    Opisano je sinonim za Udbokučanizem, prekleta kletka prekletega komunizma z Kučanom & sodrgo na vajetih !
    Revolucija se nam je skotalila v kri in blato in zaradi norca JBTita, psihopata, narcisoida, mehanskega multimorilca Evrope, takoj za Hitlerjem, mora narod, ki se tlači in rine v vrsti za malikovalcem zločinstva komunistične partije, Kučanom, stopicati na mestu, dokler se kriminalcu ne iztečejo kolesja zla v popoln ničejevski nič!
    Tako si narod sam piše sodbo, katere uvod v slovensko kataklizmo je krasno, realistično z dozo cinizma tik ob morilcu tisočletja, Titu, spesnil in prebral Oton Zupančič!
    Sanjska revolucija za enakost, bratstvo in enotnost – v čisti laži – se je zvalila v kri in blato in tam je še danes, kjer zaudarja in zastruplja generacije in uničuje obstoj slovenskih rodov! Komunizem je čista satanska pošast in izmeček vseh civilizacij, eden glavnih produktov slovenske (ne slovanske-napačna beseda,zgodovinsko je češka skovanka) rase
    , na veliko žalost in zelo nevaren izrod kristalnega Luciferja! To je treba vedeti, ponavljati, vzeti za dejstvo in za resnico.
    DRUGE NI.
    Dokler večina naroda, slovenskega, ruskega, tega ne bo absolvirala, absorbirala in priznala in sebi izprosila odpuščanja, ne bo napredka, ampak čisti pogin. Ja. Potem bo tudi sprava. Prej je ni treba provocirati in ne umetelno ustvarjati na ravni propagande in poceni deklaracij.
    Hvala, g.Mamič!

  4. Gledal sem pogovor o odpuščanju novinarjev v Delu. Nič novega. To sem doživel tudi sam. Potem ni bilo lahko, a na srečo je takrat delal še niz urednikov moje generacije, ki so me poznali in cenili moje dotedanje delo ter mi omogočali objavljanje prispevkov. Izvirnih, z novimi temami in premalo poznanimi, zamolčanimi osebnostmi. Tudi v tim. desnih občili sem objavljal, a vsa so menila in menijo, da je novinarsko delo prostovoljno delo. Ob tem sem se pogosto spomnil očetovega stavka, da so sedaj saj toliko pošteni , da plačajo, med vojnama pa niso nikdar ničesar plačali. Pa dejansko ni maral socializma. Kar nekaj let sem pisal za glasilo SLS Brazde, pa na novoletnem sprejemu nisem bil vreden niti take darilne vrečke, kot jih je Janez Podobnik podarjal županom in drugim prisotnim funkcionarjem SLS. Tega v prejšnjem sistemu nisem doživel, pa sem bil glede na poklicne in izobrazbene izkušnje pogosto kritičen do dogajanja v družbi in v okolici. Če se vrnem k Odmevom. Nepošteno je, da voditeljica ni dala enake časovne možnosti obema sogovornikoma. Oba sta vendar predsednika in oba sta bila povabljena k sodelovanju. Moji gostje so v oddajah na RGL imeli vedno enako odmerjen čas. Pa še to. Zbiral sem jih po navpičnici in ne po vodoravnici. Radi so prihajali v studio in tudi iskreno in kleno govorili o svojih problemih, reševanju le teh in uspehih. Denar za medije! Vsakdo, ki pripada neki politični ali stanovski skupini in je zadovoljen z njenim delom, bo tudi prispeval sredstva za njeno uspevanje. Le, odgovorni mu morajo prisluhniti. Tega pa prav med desno strukturo ni. Bog pa ne daj, da bi izrekel to ali ono kritično misel o njihovem delu ali nastopanju.
    Milan Küčan (Milan Kučan, Igor Savič, Druga izdaja, Ljubljana 1990, str. 97), predvsem pa njegov širok krog prekmurskih rojakov, ki so preplavili Ljubljano, ne dovoli, da ga kakorkoli in kadarkoli izpostavi v negativni luči. Na Radio Slovenija sem v dveh, treh oddajah navedel, da je posredno pravzaprav on kot prvi predsednik Republike Slovenije in njegov kabinet oziroma protokol kriva, da zastave Slovenije (ne slovenske) ne uporabljamo tako kot določajo ustavni amandma, ustava in zakon. Reakcija. Zame od tedaj ni več časa v programih RTV Slovenije. Kaj svetujem? Ignorirajte ga. Na to v zadnjem času odgovarjam z dvema za Slovence kateregakoli pola neverjetnima spoznanjema. Republika Slovenija traja že dlje, kot so skupaj trajale Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevina Jugoslavija (1918-1941). Smo pa tudi edini, ki se v javnosti predstavljamo z na grbu z ležečo goro, simboličnim Triglavom, na katerega smo menda brezmejno ponosni. Pa ne le to, ampak tudi z vodovjem in morjem, iz katerega simbolno na levi ali desni strani ležeče gore odteka narodno bogastvo Slovenije. Če se vrnem na čas dela na radiu. Takratnim predstavnikom Demosa iz Ljubljane sem samoiniciativno pogosto svetoval, kako naj nastopajo pri izrazito levih voditeljih. Pa so se mi pravilno le nasmehnili, češ…. In tudi, ko sem skušal ustvariti realno podobo o njihovem delu v Ljubljani in vsesplošni koristi, ki so jo s tem pridobili vse Ljubljančani, sem naletel na neverjetne zaplete. Edina izjema je bil župan Jože Stergar. In še za konec. Pred tednom sem studiozno prebral delo nagrajenca Mestne občine Kranj za leto 2016 Petra Colnarja: Slovenska kronika tisočletja, Od Karantanije do deste vlade samostojne Slovenije, ta čas pa berem Tako sem živel Borisa Pahorja. Prva bi morala stati v vsaki knjižni omari, druga pa odkriva čas in svet ter daje spoznanja, na katerih bi morali graditi svojo sedanjost in prihodnost Slovenci v matični domovini in tudi izven nje. Obe odkrivata, kdo je bil v preteklosti in je lahko tudi sedaj nosilec slovenstva in tudi kakšne žrtve so bili zanj pripravljeni plačati. Pa še to! Pahor je preživel tudi zato, ker je saj dobro pasivno znal nekaj tujih jezikov v časi II, svetovne vojne. Ne samo jezik naroda, kateri je prav Slovencem prizadel v zgodovini največ gorja. Angležev

    • Spoštovani g. Jesenovec,

      Pronicljivo razmišljanje in v veliki meri se z Vami strinjam. Podpiranja drug drugega in gojenja iskrene demokratične debate je na pomladnem oziroma konservativno-liberalnem polu bistveno premalo.

      Problematika “prostovoljstva” je vseobsegajoče slovenska – o tem je navsezadnje pronicljivo pisal Miha Mazzini na svojih kolumnah na Siolu – ampak na desni toliko bolj pereča. Zdi se, da levi pol nekako vedno dobi denar za svoje simpatizerje, operativce, upokojene člane, le desnica svoje zavrže in še misli, da bi morali delati vse zastonj – in na koncu prispevkov še ne ceni. In kako bo potem konservativni tabor nudil podporo ljudem za delovanje v skladu s svojimi prepričanji?!? Če namreč nimaš podpore drugih te režim sesuje – službeno, družinsko.

      Nedvomno je Vaša izkušnja iz SLS relevantna, sam poznam zgodbe tudi iz Cerkve, ki so zelo podobne: v devetdesetih letih cerkev nikoli niti simbolično ni bila zmogla reči zahvale tistim desnim politikom (iz različnih strank), ki so se izpostavili kot verniki in kaj naredili zanjo. Raje je sejala razdor med tremi pomladnimi strankami in eksplicitno podprla samo eno. Podobna je zgodba tudi medstrankarskega sodelovanja, kjer predvsem na lokalnem nivoju politiki niso mogli iz svojih malih egoističnih vrtičkov in je bilo pogosto zelo otežkočeno sodelovanje med sorodnima strankama SLS in SKD. Vemo tudi zgodbe o odhodih iz vseh treh strank in 1) delanju novih strančic da se zadosti osebnim interesom (stranka KDS) ali pa napadanju sorodnih strank, ki bi imele potencial 2) Državljanska lista.

      Vse to se je kazalo tudi v medijih. Je pa potrebno povedati, da nekatere stvari so se v zadnjih 10 letih popravile. Recimo Družina in Radio Ognjišče sta postava bistveno bolj široka in se ne opredeljujeta več preferenčno glede na eno samo stranko, kar je izjemno pohvalno. Poleg tega reakcija na nove medije in organizacije (Iskreni.net in Domovina) kljub pač novim (provokativnim) temam, ki jih ti mediji odpirajo ni bila sovražna v smislu – posegajo v nas bazen bralcev/poslušalcev!!! – temveč mislim, da so se začeli zavedati, da je več glasov bolje kot eden.

  5. Če smem, seveda, čestitan g.Jesenovcu za briljanten zapis!
    Škoda, da tak in taki ljudje niso na naslovnicah Agitpropa ,sluzavi571. Takrat bi Slovenija bila velika država.
    Vem, da bo.
    Svoboda je neomajno za vogalom.
    Kučanov Rdeči Aparthajd Udbogulag Slovenistan crkuje hropeče.
    Zakaj? Ne bo ga nihče uničil.
    Kot vsi diktatorski monstumi, se je izpraznil s tem, ko se je nabutal lastnih vizij in fikcij, nabuhlega pohlepa in zločinskosti v protičloveškem in v protiBožjem v besu ničeve nemoči in razgonilo ga bo kot superzvezdo,
    iz katere bo nastala mala supertežka pritlikavka satanizma, zgnetenega v en kubični centimere hudega zla!
    IN VESOLJE NITI POMNILO NE BO, DA JE BIL EN MALI PLANETEK HUDEGA ZLA, KUČANIZEM IZ GORIČKEGA S KATEREGA SE VIDI F PIRAN – IN NIČ DLJE.
    Čudovita Slovenija pa bo ostala in betonska čuvajnica na Črnem kalu, nad pečino tudi in čuvala skisan spominček na nadzornika 2.Tira, ki je vse življenje mislil, čuval misel, da je Velik. Da bil je velik.Ob kraljici Elizabeti 2. z kapitalistično & kraljevsko maškarado z veliko lento na sebi. Res pravi veliki gubernator velikega pokopališča Slovenistan.
    kaj ni pravično in dejansko , za tuje turiste, recimo:
    Biggest Boljšoj Frithof, Cementary, Groblje-Slovenistan.Obiščite, carri turisti, dear turists, liebe turisten, Wellcome by heart ! S LOVE NIJA je kristalna laž vse doklej ima pod zemljo 700 divjih komunističnih morišč!
    ZAKAJ ŠKOFJE NE PONORIJO IN NE ZAHTEVAJO TAKOJŠNJO UKINITEV TEGA BOGOKLETJA – kdo ve ???????
    Ja, g.Jesenovec, z vsem spoštovanjem , kraljica naroda Angležarjev, ki je drugi v zgodovini naredil Slovencem najhujše gorje , takoj za tevtonskimi barbari -Švabi in za muslimanskimi Turki.
    Hvala za odličen članek.Žal mi je, da se vam tako dogaja. Zmaga je Vaša!

  6. Sedaj sem si pogledal vaš prispevek v Odmevih g. Mamić in morem reči, da ste bili ODLIČNI, VRHUNSKI! Izjemno pogumni ste in skrajni čas je, da dobimo takšne ljudi kot ste vi, da ste neposredno naslovili stvari takšne kot so. In naša dolžnost je, da takšne pokončne ljudi zaščitimo pred hijenami in plenilci, kajti kar je dobro se zaščiti oziroma “biserov se ne meče svinjam”. Moje iskreno spoštovanje do Vas in do ostalih v iniciativi Čaven Wajdušna! In če ste v dvomih kako in kje začeti s spremembami na bolje – zakaj ne najprej lokalno v okviru vaše iniciative? 😉 😉 Samo kot namig 😉

    Kar se tiče tega, kaj lahko naredi slehernik: sam to počnem kolikor lahko, vprašanje pa je koliko to počno drugi. Ne gre za to, da bi ‘morali’ to narediti, držati bi se edino morali znanega ang. pregovora “Put your money, where your mouth is.”. Se pravi po slovensko? Svoja načela daj živeti in za njih delati. In če so načela demokratična in usmerjena v izgradnjo pravične države in če te medijska krajina moti je to lahko en izmed kriterijev, kjer se presoja iskrenost namenov posameznika. Sam kupim kakšen medij izmed naštetih oziroma tudi doniram. Iz osebnega prepričanja. Kolikor lahko. Za Dnevnik, Delo, Večer, Mladino nisem dal niti beliča že zadnja 3 leta.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime