Med migranti v Italiji največ kristjanov, a katoličani šele daleč na tretjem mestu

V 60 milijonski Italiji živi že 5,4 milijona migrantov tuje narodnosti in državljanstva iz vseh koncev sveta.  Poleg narodnosti migrantov, ki se nahajajo v Italiji, tam vsako leto popisujejo  tudi njihovo versko pripadnost. Že leta je med migranti v Italiji največ kristjanov, čeprav se številka muslimanov vztrajno veča.

Je pa potrebno poudariti, da pod migrante štejejo vse, ki so v Italijo prišli s trebuhom za kruhom. Tako mednje vključujejo tudi veliko priseljencev iz vzhodne Evrope.

Če kristjane razdelimo v različne skupine, je največja skupina pravoslavnih kristjanov, sledijo muslimani, katoličani so šele daleč na tretjem mestu. To pa se dogaja že od leta 2007.

Ta štetja ne vključujejo tujcev, ki nimajo stalnega prebivališča ali niso vpisani v register, niti tistih, ki so pridobili italijansko državljanstvo. So pa vključeni mladoletniki ne glede na starost.

Glede na najnovejše podatke Fundacije ISMU o podatkih Istat in Regionalnem observatoriju za integracijo in večnacionalnost (Orim) je septembra 2020 absolutna večina migrantov, ki prebivajo v Italiji, kristjanov. Predstavljajo 54,1% (kar pomeni približno 2,9 milijona) tujih prebivalcev, kar je nekoliko več kot v primerjavi z enakom obdobjem 2019, ko je bil delež 53,6%. Na splošno se je število rezidentov tujcev, ki izpovedujejo krščansko vero, v letu dni povečalo za 97 tisoč (+ 3,4%), kar je zaznamovalo obrat v primerjavi s prejšnjim letom, v katerem se je skupina krščanskih migrantov zmanjšala za 145 tisoč. Med tujci krščanske vere so najštevilnejši pravoslavni kristjani (29,3%), sledijo jim katoličani (20,1%) in evangeličanski kristjani (3,1%).



Iz analize ocen je razvidno, da muslimani predstavljajo 29,2 % (kar predstavlja približno milijon in 574 tisoč) celotnega števila tujih prebivalcev v letu 2020. Njihova številka je bila v zadnjem letu nekoliko manjša (- 0,4% ), s čimer se je obrnil trend, zabeležen leta 2018, ko se je števila tujcev muslimanske veroizpovedi povečali za 127 tisoč (+ 8,7%).

Večina tujih muslimanov, ki prebivajo v Italiji od 1. januarja 2020, ima maroško državljanstvo (449.900), sledijo tisti z albanskim (205.300), bangladeškim (138.800), pakistanskim (119.700), in senegalskim (108.500). Pri tujih katoličanih ima večina romunsko državljanstvo (217.500), sledijo jim filipinski državljani (153.400), oboji so v Italiji že dolgo. Med tujimi pravoslavnimi kristjani na prvem mestu najdemo romunske državljane (963 tisoč), sledijo jim Ukrajinci (217.600).

Še v zadnjem desetletju 20. stoletja je bilo precej drugače. Leta 1993 je bilo muslimanov v Italiji približno 318 tisoč, kar je bilo tistega leta približno enako kot število tujih katoličanov, prisotnih v Italiji. Od skupaj približno enega milijona tujcev (natančneje 987.505) so bili muslimani približno tretjina priseljenske skupnosti.

V dvajsetih letih so se razmere kljub geopolitičnim preobrazbam in spremembam v sestavi migrantskih valov korenito spremenile. V raziskavi, ki jo je Inštitut Idos izvedel leta 2015, je razvidnih nekaj zanimivih podatkov. Na primer, odstotek katoličanov se je med letoma 1993 in 2014 zmanjšal z 32 % na 18%. Toda tudi splošna prerazporeditev migrantov muslimanov ni zrasla, ampak je ostala pri 32%, natanko tako kot pred dvajsetimi leti.

Še leta 1993 je bilo kristjanov, ki niso bili katoličani, le 23 %, v letu 2015 je bilo samo pravoslavnih migrantov že 30 %. Iz številke 222 tisoč leta 1993 na milijon 520 tisoč leta 2015, kar ustreza 30%. Skok naprej se je zgodil predvsem zaradi rasti migracij iz vzhodne Evrope, zlasti iz Romunije, od leta 2007, ko je Bukarešta postala del EU.