Naravno ali umetno božično drevesce in rumeno-zelena nalepka, ki jamči, da je drevesce slovensko

Božično-novoletni prazniki in zgodnja nakupovalna mrzlica so pred vrati, trgovci in prodajalci božičnih dreves so temu primerno na akcijo že pripravljeni. Kot tudi se bodo kupci znova odločali med naravnim in umetnim drevescem, pri čemer bo marsikdo pogledal na ceno, drugi bodo raje skrbeli za naravo in mlade smrekice ali jelke pustili objemu gozda, spet tretji bodo posegli po umetni različici, ki prav tako ni brez okoljskih pomislekov, a o tem lahko še razpravljamo.

Za domača naravna drevesca velja letos spet posebna oznaka. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) jih označuje z nalepko rumeno-zelene barve z napisom »Darilo gozda vašemu domu« in letnico 2026, ki kupcu sporoča, da je drevesce zraslo v Sloveniji, pripada domači gozdni drevesni vrsti ter je bilo pridobljeno zakonito in v skladu s strokovnimi usmeritvami. Sveža barva po pojasnilu zavoda simbolizira mlad gozd in pomen njegove nege. Direktor zavoda Franc Pogačnik ob tem lastnike gozdov poziva k posebni novoletni zaobljubi.

Lastnike gozdov želimo ob tem spodbuditi k prav posebni novoletni zaobljubi: da v prihodnjem letu še več pozornosti namenijo negi mladega gozda. Prav iz njega bodo zrasli gozdovi prihodnosti. (Franc Pogačnik, direktor Zavoda za gozdove Slovenije)

Kje drevesca zrastejo in zakaj je njihovo pobiranje lahko celo del nege mladega gozda

Drevesca z nalepko so zrasla v Sloveniji, v gozdnem prostoru ali v namenski pridelavi v drevesnicah, najpogosteje gre za navadno smreko. Tista iz gozdnega prostora izhajajo z mest, kjer bi jih tako ali drugače odstranili, torej z zaraščajočih se kmetijskih površin, izpod daljnovodov in ob cestnih brežin, ponekod pa tudi iz pregostega mladega gozda. Pri redčenju mladega gozda se naredi prostor za rast prihodnjih generacij dreves, gozd pa postane stabilnejši, pestrejši in odpornejši. Zaradi lokalnega izvora in krajših prevoznih poti imajo po navedbah gozdarjev majhen ogljični odtis, hkrati pa zmanjšujejo nevarnost za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile slovenske gozdove.

Nalepke lastniki gozdov prejmejo pri svojem revirnem gozdarju skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje drevesc iz gozda, letos pa so brezplačne ne glede na število. To ni bilo vedno tako, saj je bilo še decembra 2023 za vsako nalepko nad 25 treba plačati 40 centov, je poročal portal 24ur.com.

Koliko domačih drevesc se proda: nalepk je za skoraj dve tretjini manj kot leta 2000, a to ni celotna slika trga

Popolne statistike o prodaji novoletnih drevesc v Sloveniji ni, najbolj dostopen kazalnik pa je število nalepk, ki jih izda zavod. Po njegovih podatkih, objavljenih na portalu gov.si decembra 2019, jih je bilo v zadnjih desetletjih vse manj, novejših številk pa v letošnjem sporočilu ni.

Število nalepk ni enako številu prodanih drevesc. Vključuje tudi drevesca za lastno rabo, saj je bilo od približno 29.300 nalepk, izdanih leta 2013, za prodajo okoli 18.400. Potrebno je opomniti, da nalepk ne dobijo drevesca iz uvoza, drevesca v lončkih in tujerodne vrste, na primer kavkaška jelka. Zanimivo je, da so leta 2021 gozdarji upadanje nalepk pripisali temu, da so kupcem bolj zanimiva tujerodna drevesca iz nasadov zunaj Slovenije.

Naravno ali umetno: za Slovenijo ni zanesljivih podatkov, v tujini pa se razmerja med državami močno razlikujejo

Uradnih podatkov o razmerju med naravnimi in umetnimi drevesci v Sloveniji ni, zapisi v slovenskih medijih pa se razhajajo, denimo, decembra 2009 so brez navedbe številk poročali, da se večina Slovencev odloča za umetna drevesca, med tem, ko so gozdarji nato leta 2021 zaznali rast povpraševanja po naravnih drevescih nasploh.

V Evropi so po podatkih poljskega vladnega portala Trade.gov.pl leta 2022 prodali približno 60 milijonov pravih božičnih drevesc, kar je dva odstotka več kot leto prej. Na Poljskem, ki velja za izrazito katoliško državo z močno božično tradicijo in sodi med največje evropske pridelovalke naravnih drevesc, sicer letno prodajo okoli pet do šest milijonov pravih smrek in jelk, a hkrati sega po plastiki vse več gospodinjstev – samo leta 2022 so tam prodali kar 1,5 milijona umetnih drevesc (pet odstotkov več kot leto prej). Kot poroča finski gozdarski portal Forest.fi, izbira med naravnim in umetnim drevescem v Evropi sledi jasni geografski ločnici. V severni in srednji Evropi zaradi bližine naravnih virov še vedno močno prevladujejo prava drevesca, medtem ko so umetna pogostejša proti jugu. To dobro ponazarja prav Finska, ki kot najbolj gozdnata evropska država – gozdovi, v katerih prevladujeta rdeči bor in navadna smreka, pokrivajo kar tri četrtine njenega ozemlja – ostaja zvesta tradiciji, saj kar tri četrtine finskih gospodinjstev praznike še vedno preživi ob pravem drevescu. Okoljska primerjava ni enoznačna, gozdarji namreč že leta poudarjajo, da je domače naravno drevesce naravi najbolj prijazna oblika okrasitve, tisti z umetnim pa naj ga uporabljajo čim dlje, torej več let.

Odslužena drevesca in mah ne sodijo v gozd, kot tudi prost dostop do gozda ne pomeni prostega sekanja

Poleg drevesc je v praznični dekoraciji pogosto zaželen tudi mah. Gozdarji opominjajo, da ga naenkrat smemo nabrati največ dva kilograma, in sicer samo do ene petine površine, ki jo mah pokriva. Okrasnih drevesc ne smemo samovoljno sekati, čeprav so nam dostopna. »Prost dostop do gozdov je velika vrednota, vendar ne pomeni, da lahko v njih počnemo karkoli. Vsak gozd ima lastnika in mi smo v njem samo gostje,« še opozarja Pogačnik.

Odsluženih drevesc in mahu ne smemo odvreči v naravo, saj lahko vnesemo škodljivce in bolezni, kar še posebej velja za drevesca iz tujine in v loncih. Odložimo jih skladno z navodili komunalne službe, praviloma med zeleni odrez ali razrezana v zabojnike za organske odpadke oziroma na kompost.