Marjan Šarec ne razume parlamentarne demokracije, zato bi moral svoje odsedeti v opoziciji

Po nekaj dneh zatišja neposredno po odstopu z mesta predsednika Vlade RS se, vzporedno s sestavljanjem nove oblasti, Marjan Šarec vse pogosteje oglaša v javnosti.

Vsebina njegovih oglašanj pritrjuje tezi, razviti v tem sestavku, da namreč Kamničan ne razume najbolje principov delovanja parlamentarne demokracije. S tega vidika bi mu zelo koristilo nekaj učnih let v opoziciji, če seveda v politiki želi vztrajati še naprej.

Utemeljimo na nekaj primerih.

  1. “Edina poštena opcija je, da gremo na predčasne volitve in da ljudje povedo, kdo ima podporo in kdo ne.” (Marjan Šarec neposredno po odstopu z mesta predsednika vlade)

Marjan Šarec je popolnoma spregledal dejstvo, da so ljudje, zgolj pred letom in pol, že povedali. in njihova odločitev v slovenskem sistemu predstavniške demokracije velja za 4 leta. Izjemoma manj, če se izvoljeni predstavniki ljudstva niso sposobni dogovoriti o sestavi izvršilne oblasti. In ljudje so povedali, da stranki SDS namenjajo 25 poslancev, stranki LMŠ 13, SMC 10 in tako naprej.

Zato po odstopu predsednika vlade s 13. poslanci ni “edina poštena opcija”, da gremo na predčasne volitve, temveč je prva, najbolj naravna in najbolj poštena opcija, da se skuša v okviru obstoječega mandata sestaviti novo koalicijo.

Čeprav vsakdo v politiki praviloma deluje v skladu z lastnimi interesi (ker politika je v prvi vrsti boj za oblast), so v tem trenutku prizadevanja tistih, ki sestavljajo morebitno novo večino, bližje državotvornemu početju in pričakovanjem, ki jih imajo do politikov volivci, kot pa siljenje k novim predčasnim volitvam.

2. “Najprej se moramo strinjati, da ne bomo sodelovali v desni vladi” (Marjan Šarec o pogojih za sodelovanje z SMC na morebitnih predčasnih volitvah)

Izključevanje sodelovanja z neko drugo politično opcijo je sicer legitimno, a hkrati ni v duhu parlamentarne demokracije. Od morebitne partnerice vnaprej zahtevati, da se v primeru skupnega nastopa odreče pravici do pogovarjanja z drugimi subjekti v sferi političnega, pa je za sistem parlamentarne demokracije, ki je naravnan na sodelovanje večih strank v koalicijski vladi, povsem nedostojno, nedemokratično in zato nesprejemljivo.

S takšnim pogojem ena stranka drugo – potencialno partnerico – vnaprej postavlja v podrejeni in odvisni položaj – omejuje ji suvereno pravico do lastne presoje in odločanja, ki ji ga z glasovi dajejo volivci.

Marjan Šarec je proti SMC nastopil iz pokroviteljskega stališča ter se s tem postavil nad to stranko. In to kljub temu, da je med LMŠ in SMC na nacionalni ravni manj kot 3 % volilnih glasov razlike, na lokalni pa je slednja, za 38 lokalnih svetnikov in enega župana, celo uspešnejša. Kljub temu pa je Šarec ob SMC-jevi ponudbi po enakomernem sodelovanju to zavrnil, češ da “izhodišča niso enaka”, seveda domnevno v njegov prid. A njegova “boljša izhodišča” temeljijo zgolj na fiktivnih rezultatih javnomnenjskih anket. Pri tem pa ponovno pozablja lastno modrost, ki je v parlamentarni demokraciji dejansko edina merodajna: da so edina prava anketa volitve.

3.“Pa vendar je ob široki paleti načinov in poti oglaševanja ter zlasti ob dejstvu, da se predstavljate kot ‘družbeno odgovorna’ podjetja, zavezana svojim ‘etičnim kodeksom’, na mestu razmislek, kakšno je sporočilo vašega oglaševanja v medijih, ki se od nestrpnosti in sovražnega govora ne ogradijo in ju ne obsodijo, pač pa – nasprotno – celo širijo ali pri tem pomagajo,”  (Marjan Šarec novembra 2018 v apelu podjetjem v državni lasti, naj ne oglašujejo v določenih opozicijskih medijih)

Zgornja izjava je za koncept parlamentarne demokracije, s sistemom ravnovesij in delitve oblasti, škandalozen pritisk predsednika vlade na državna podjetja, da prekinejo poslovni odnos z mediji, ki so nazorsko in politično blizu njegovi konkurenci v opoziciji. Gre za izključevanje na podlagi političnih preferenc pot pretvezo “boja proti sovražnemu govoru”, kar je odkrita diskriminacija. Politik na oblasti je zadnji poklican za presojanje, kateri mediji v državi poročajo primerno in kateri ne.

Večinski in provladno usmerjeni mediji so poziv logično pozdravili, saj gre v škodo njihovi konkurenci na medijskem trgu. Prepričani pa smo lahko, da če bi si takšno izjavo kot premier privoščil Janez Janša, bi bili priča škandalu, za katerega bi isti mediji poskrbeli, da bi o njem brala vsa Evropa.

Navsezadnje so pred dnevi že iz nedolžne šale na njihov račun zapeljali cel cirkus.

4. “Pogovarjamo se o tem, kakšno ponudbo bo kdo dal, katere resorje bo kdo zasedel…Morali pa bi se vprašati, komu bo ta vlada podrejena, če se mediji stranke SDS dokazano (in SDS tega niti ne zanika) financirajo iz Madžarske, da o spornih kreditih iz Republike Srbske niti ne govorim.” (Marjan Šarec v FB pozivu na predčasne volitve 14. 2. 2020)

Marjan Šarec ne razume, da so pogajanja in ponudbe med političnimi subjekti ter pogovori o resorjih med morebitnimi bodočimi koalicijskimi partnerji v samem sržu parlamentarne demokracije.

Ne pa manipuliranje s tujim financiranjem medijev, ki so blizu eni stranki. V Sloveniji je že dolgo znano, da lastniki glavnih časopisov, naklonjenih vladam politične levice, prihajajo iz tako imenovanega Kučanovega kroga, kar je formalizirano tudi preko Foruma21, kjer se združujejo nekdanji tovariši iz komunističnih časov. Pa zaradi tega nihče ne bije plati zvona in države toži v tujini, kot to ta trenutek počnejo nekateri slovenski novinarji in politiki.

Tuje lastništvo imajo tudi druge medijske hiše: POP TV Američane, Finance Švede, Žurnal Avstrijce, Mladina pa sumljive finančne holdinge iz Italije, oziroma sklade iz davčnih oaz, kar je verjetno v slovenski medijski krajini še najbolj sporno.

Zakonito tuje lastništvo v medijih ni samo legitimno, temveč v parlamentarni demokraciji celo zaželeno, saj prispeva k pluralizaciji medijskega prostora. Če ima tovrsten doprinos, je legitimno četudi podjetja, ki investirajo, prihajajo iz krogov blizu tujih politikov, kot se špekulira za Madžare. Če se to ve in je transparentno (ter v skladu z zakoni), to prispeva k razumevanju konteksta, iz katerega poročajo mediji. In slednje je za parlamentarno demokracijo mnogo bolje, kot da se pravo lastništvo (in s tem interesi) skriva ali celo zamegljuje za skladi v davčnih oazah, kot je to pri nekaterih medijih, ki zdaj, skupaj s predsednikom vlade v odhodu, najbolj agresivno napadajo madžarske investicije v Sloveniji.

5. Marjan Šarec ne more razumeti parlamentarne demokracije, ker ni izšolan politik, hkrati pa ni bil nikoli v opoziciji

Slovenija je že desetletje v pubertetniški razvojni dobi dozorevanja naše demokracije, ker so volivci namesto politikov na oblast postavljali “nepolitike”. Po desetih letih in grožnji četrtih zaporednih predčasnih volitev bi tudi širši javnosti moralo postati jasno, da se je ta eksperiment povsem izjalovil.

Marjan Šarec je relikt tega obdobja, za katerega lahko optimistično upamo, da se počasi zaključuje. Po izobrazbi mizarski tehnik in diplomirani igralec je vso svojo poklicno kariero preživel na odru (oblast) in ne v občinstvu (opozicija). Nato je postal župan po sistemu, ki je bližje predsedniški kot parlamentarni demokraciji in kjer župan v praksi odloča praktično o vsem, z minimalno potrebo po sklepanju kompromisov.

Ob prevzemu koalicijske vlade petih strank in izvenvladne partnerice se je manjko izkušenj iz parlamentarne demokracije kmalu izkazal kot velika hiba novega premierja, ki je na koncu zanj bila celo usodna. Razočarani koalicijski partnerji so to opisovali z “ni nas znal povezati”, “kot trener ni uspel usmeriti ekipe, da bi delovala enotno” in podobno.

Vse to in tudi zgoraj analizirana Šarčeva početja kažejo, da odstopljeni predsednik vlade ne razume povsem dobro bistva parlamentarne demokracije. Ta je v dogovarjanju, pogajanju, sklepanju kompromisov, iskanju umetnosti možnega, ne pa v egocentričnem soliranju, podrejanju koalicijskih partnerjev, izključevanju, pogojevanju in v podobnih početjih.

Zato, če se Marjan Šarec s politiko želi ukvarjati še naprej, nujno potrebuje nekajletno izkušnjo parlamentarne opozicije. Da sestopi še na drugo stran demokratičnega procesa, da spozna, kako je biti opozicija oblasti, ne oblast sama. In navsezadnje, da konsolidira in postavi stranko na zdravih organizacijskih, programskih in strukturnih temeljih, da se lahko dokončno znebi svojega imena v njenem nazivu. Prav stranke z imeni voditeljev bodo v slovenski politični zgodovini postale sinonim za sedanje nezrelostno obdobje njenega razvoja.

Če mu bo stvarnost prinesla vsaj dve leti časa v opoziciji, in ga bo znal izkoristiti, se mu ni treba bati dolgoročnega političnega preživetja. Če pa ne, pa bomo njegovo avanturo na počivališče politične zgodovine pospremili s še enim njegovim rekom: “na dolgi rok smo tako ali tako vsi mrtvi.”

36 komentarjev

  1. Klobuk dol pred Šarcem.

    Mož je tako učinkovit, da še svoji prijateljici, ali karkoli je že, ni znal preskrbeti službe brez prvovrstne afere, čeprav mu je pri tem pomagal njegov vsemogočni državni sekretar in čeprav so ga pri tem varovali vsi režimski mediji po vrsti.

      • Kako naj bi postavil osnovno šolo in čistilno napravo, če je pa vendar še pred gradnjo zpravil ves denar.

        Kaso se ga srečni zunebili in ga podtaknili vsem nam.

    • Življenje jih bo prisililo, da bodo postajali nekoliko bolj normalni in se bodo začeli pogovarjati.Seveda se bo vse odvilo na relaciji, na razponu od dobe “7 debelih krav
      do 7 suhih ali celo pobitih krav”.Bog je to tako uredil, od njega se pač ne učijo, ker so 1940 z novim general sekretarjem J.B.Titom (z vsem prsti na roki)po sestanku z Kardeljem in falango morilcev v Bohinju sklenili peklensko zvezo z hudičevim Stalinom
      in se zavezali svetovni razredni revoluciji človeka proti človeku.Le te zaveze nikoli niso in še ne bodo preklicali-zato se ne slepite nikoli. Šarec je, čeprav kvalitetno vzgojen ministront (po nj.župniku)in Kristjan, za hrbtom pa drži fige z obema rokama, iz pete pa mu poganjajo kopita, iz riti pa rep.Sicer ne bi mogel žareti take zlobe in cinizma.Ta človek je enormno zamerljiv, maščevalen in nevaren.Počakajte, da se mu pokažejo še nastavki rogov in bo stvar jasna.g.nadškof nikoli niso izdali nikakršnega dekreta, da ta človek ne sme brati božjih besedil v Božjem hramu-kar pa je huda silno stvar.

      • Čeprav razumem, da preživljaš težke čase, te vljudno prosim, da nam prizaneseš s tvojimi čustvenimi izlivi.

        Za zdravljenje tvojih težav še imamo, upam, posebne ustnove.

      • Bodo pač prišli v parlament recimo SLS ali še kdo drug. Glasovi SDS gredo ali v NSi ali v SLS ali v SNS. Nikakor glasovi SDS ne bodo šli v LMŠ. Bodo pa najbrž glasovi, ki bi šli v LMŠ odšli v SD. Dejan Židan namreč ni odstopil in ne obvestil svojih citiram “so kot koalicijski partnerji za odstop predsednika vlade Marjana Šarca izvedeli iz medijev.” Tako se to ne dela. Koalicijski partnerji morajo biti obveščeni pred mediji. Vsaj SMS bi moral poslati svojim koalicijskim partnerjem in jim pomagati, da prevzamejo njegovo delo. Možnost leve zmage se je po mojem skromnem mnenju prevesila v korist SD in Dejana Židana.

  2. Igor, hudi časi prihajajo za tebe. Vse , kar očitaš Janezu Janši, se ti bo obrnilo v škodo.Ko bo začela delovati njegova tretja vlada, boš lahko spoznal, kako je potrebno vladati
    Že sedaj se lahko poučiš, kako se sestavlja vlada.
    Prej ali slej pa boš spoznal, da staviš na napačnega konja.
    Kljub nenehnim jedkim pripombam, kaj dosti od Šarca nisi imel, si se izpostavljal in se smešil.
    Ali ti je to v ponos?

      • Kaj pa bi volitve sploh spremenile? SMC in Alenkina stranka bi padli ven in tiste glasove bi dobil Šarec. Toda vseeno bi imeli skoraj enako polarizacijo. Plačali bomo nove volitve in rezultat bo podoben. Ko je Šarec odstopil sem gledala anketo in se vprašala, če ni odstopil prav zaradi tiste ankete. Ker drugače bi lahko poklical Dejana Židana in ga vprašal: “Dejan se zamenjava?” Toda nekdo hoče volitve. Toda volitve lahko vse spremenijo, ker ljudje v Sloveniji ne marajo ljudi, ki odstopijo. Zato voham, da bi v Sloveniji zmagal SD in nikakor ne tvoj dragi Šarec. Politična stabilnost Slovenije je ogrožena in čisto mogoče je, da je Šarec narobe ocenil in se bo zgodilo, da bo moral biti minister Židanove vlade.

      • Igor, ker si tako nepoučen o politiki, si danes ob 17. uri oglej akademijo SDS v Murski Soboti in prisluhni Janezu Janši.

        Prenos akademije bo na tebi priljbljeni NOVA24TV, na kateri ti zapravljaš veliko svojega ničvrednega časa.

      • No ne vem, če bi Janša naredil takšno neumnost in odstopil? Samo zaradi ene ankete? Ali zaradi dveh ministrov, ki jih je bilo itak preveč? Nekdo očitno hoče na silo volitve in to bo plačal s tem, da bo Janša sestavil vlado.
        Toda volivci so jim dali štiriletni mandat in čisto lahko postavijo DanilaTürka za tehničnega mandatarja. Ni problema. Ali pač?

  3. Ravnokar sem prebral Šarčev intervju, ki ga je dal za časopis Večer in glej ga zlomka, še vedno ne dojema, da ga je globoka država, s proti-Janša agendo, nategnila le zato, ker je nujno potrebovala njegovih 13 poslancev.
    Vse kaže, da mu leto in pol prakse v parlamentarni demokraciji ni zadostovalo, da bi spoznal svojo največjo napako, ko je ugriznil v vabo nepreklicnega NE-sodelovanja z zmagovalko volitev. Če bi bil pametno politično odprt, bi mu to sodelovanje ponudilo odlične možnosti izobraževanja, potrebne za rast njegove politične kariere.

    • Imate prav. Šarec ne dojema, da bi bilo prav zanj, najkoristneje, če nebi “spotaknil” Janše po zadnjih volitvah.

      V tem primeru, bi s svojimi glasovi imel najmanj 3 ministre. Res bi v takem primeru koristno izrabil čas, da kot MINISTER, opravi OBVEZEN STAŠ in bi v bodoče lahko sestavljal vlado.
      Zato pa mislim, da je vse možnosti zapravil, da bi ba novih volitvah sploh prestopil prag parlamenta.

  4. K petim populističnim zablodam in fantazmam prvaka LMŠ in samo-odstopljenega premiera Vlade RS, izdajalca strank vladajoče koalicije LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus ter izdajalca vseh volivcev, ki so mu posredno zaupali mandat, Marjana Šarca, naj dodam še sam nekaj misli:
    1. Ko sredi mandata odstopiš oz. ko sredi “igre” zapustiš prostor veljavne igre in pustiš “na cedilu” partnerje v skupni igri ter zavržeš tudi veljavna “pravila igre”, nimaš več nikakršne pravice, da bi drugim političnim partnerjem določal pravila igre in predvsem ne, da bi državljane in volivce v RS ščuval k političnim akcijam in dejanjem mimo veljavne Ustave RS in mimo veljavnega pravnega reda o delovanju treh vej legalne in legitimne oblasti v RS.
    2. Vnaprejšnje izključevanje katere koli od enako veljavno, demokratično, legalno in legitimno izvoljenih parlamentarnih političnih strank ter s tem tudi njihovega dela aktivnega volilnega telesa kaže temeljno nerazumevanje evropskega demokratičnega izročila in demokratičnih načel ter vrednot, kar pa zaskrbljujoče pomeni tudi temeljno nerazumevanje in nespoštovanje veljavne ustavne ureditve v RS in univerzalnih temeljnih človekovih svoboščin in pravic v demokratično razvitih državah prostovoljne skupnosti EU.
    3. Z znanim medijskim “priporočilom” z novembra 2018 je predsednik vlade Marjan Šarec nadzornim svetom in upravam podjetij v državni lasti z vrha izvršilne veje oblasti kot “lastnika” oziroma “upravljalca” podjetij v državni lasti nezakonito ukazal diskriminatoren odnos do množičnih medijev na podlagi vsiljenega političnega razlikovanja in izločanja ter s sredstvi neetičnega, nezakonitega in cehovsko neprofesionalnega boja za oblast ter predvsem ohranjanje obstoječe in dosežene oblasti oz. veljavnega “statusa quo” v izključnem interesu trenutno vladajoče politične opcije oz. trenutno vladajoče strankokracije v parlamentu.
    4. Propagandistično medijsko fabriciranje in prenapihovanje domnevnega financiranja nekaterih zasebnih medijev in nikoli dokazano celo največje opozicijske stranke SDS s strani Srpske krajine v BIH in s strani madžarskih poslovnih subjektov skuša predvsem parazitsko propagandistično dodatno izkoristiti in zlorabiti večletno mednarodno medijsko hujskaštvo in ovaduštvo ter demonizacijo proti fantazmi madžarskega legalno in legitimno izvoljenega voditelja Orbana, ki je očitno “slaba vest” velike večine evropskih “oprezno-ritnih” politikov, saj je edini uspel v skladu z veljavno ustavno ureditvijo učinkovito zavarovati svojo državo in državljane pred množičnim vdorom nezakonitih migrantov in potencialnih islamskih skrajnežev ter odločno ubraniti suverenost in ozemeljsko nedotakljivost svoje države in osebno varnost ter lastnino državljanov.
    5. Razmeroma prepričljivo komedijantsko posnemanje in interpretiranje nekaterih politikov pred radijskim mikrofonom (zlasti pokojnega prvaka LDS, premiera in predsednika RS dr. Janeza Drnovška) seveda v samo-kreaciji dosežene politične in medijske podobe Marjana Šarca ni moglo nadomestiti nujne posebne profesionalne izobrazbe in nenadomestljive postopne poklicne kariere strankarskega prvaka, poklicnega politika, diplomata in nemara kdaj tudi državnika. Neizkušeni in samo-izobraženi “stand up politik” je kljub neverjetno mogočni in vztrajni medijski podpori, agitaciji in propagandi razmeroma hitro dosegel poslednje meje svojih intelektualnih, političnih, diplomatskih in voditeljskih sposobnosti, jih sam sebi odkrito prepoznal in zrelo priznal z lastnim samovoljnim odstopom ter z lastnim samovoljnim sesutjem Vlade RS in vladajoče koalicije LMŠ, SMC, SD, SAB in Desus.
    Kar pa počenja samo-odstopljeni premier Vlade RS v odstopu zdaj, ko samovoljno terja tudi predčasni razpust legalno in legitimno izvoljenega parlamenta, ko ščuva in populistično sesuva vsakršno legalno in legitimno politično možnost demokratične alternative njegovemu samo-destruktivnemu izdajstvu koalicijskih partnerjev, izvoljenih poslancev in volivcev, pa sodi že v območje subjektivno nekritičnih, bolestnih in nemara že celo patoloških političnih ter oblastniških ambicij “stand up politika”, ki očitno veruje bolj mitologizirani medijski fantazmi o sebi kot pa lastnemu kritičnemu pogledu v nepodkupljivo “ogledalo” Resnice.

    • Dobro ste povedali gospod, Aktivni državljan.
      Vse kar ste našteli je res. Toda poraja se mi vprašanje, ali je to, kar sedaj v odstopu počne Šarec sploh LEGITIMNO?
      Ali je ZAKONITO, teptali demokracijo z LAŽMI ?

      Kolikor vem, je kaznivo rušiti DRŽAVNO UREDITEV, kamor naj bi spadal tudi DEMOKRATIČNI PARLAMENTARNI SISTEM.

      Odrekati možnost sestavo vlade temu, ki je dejansko zmagal na zadnjih volitvah, bi moralo biti kaznivo. Posebno še, če hujska druge, da ne bi bili DRŽAVOTVORNI.

      To je ja ŽIV PRIMER SOVRAŽNRGA GOVORA. In če ga SPODBUJA Šarec v funkciji predsednika vlade, je mnogo hujše, kot Šiškove VARDE.

      Tudi ukrepanje državnih organov, bi moralo biti v primeru Šarca, podobno, kot je bilo policijsko ukrepanje s ŠIŠKOM. Kajti tako sovražen človek, kot je Šarec, nam lahko naredi veliko hudega.
      Že pred izvoilitvijo so nekateri dejali, da Šarec obožuje Hitlerja in je tudi predelal Hitlerjevo knjigo “Main kampf”. In prav po takih vzorcih sedaj deluje Šarec. Enostavno izključuje vse, ki bi demokratično formirali in vodili VLADO.

Komentiraj