mag. Ivan Simič: »Če bi Janševa vlada tako peljala davčno reformo, brez dialoga in mimo socialnih partnerjev, bi imeli polne ulice kolesarjev«

Intervju: mag. Ivan Simič, DAVČNI STROKOVNJAK IN SVETOVALEC 

Moti me, da ima aktualna vlada precej več »kiksov«, kot jih je imela Janševa, pa je nihče ne napada. – Bojim se davčnega kaosa. – Ljudje se morajo oglasiti, sicer bo izgledalo, kot da je vse v redu. – Gospodarstveniki so rekli, da je bolje, da se nič ne spreminja, kot pa da uvedemo omenjene spremembe. – Ljudem je treba pustiti svobodo in nehati ponavljati, da so s. p.-ji prekarno delo. 

Kaj počnete zdaj, ko niste več direktor FURSA … Slišim, da se na vas po nasvete obračajo tudi politiki vseh barv? 

Predvsem sem davčni svetovalec. Da sem bil dvakrat na finančni upravi, tudi v Srbiji, pa jemljem kot to, da je nekdo želel izkoristiti moje znanje, da si je zaželel, da bi uvedli davčne poenostavitve. Prvi, ki me je v to prepričal, je bil leta 2005 dr. Andrej Bajuk. Spoznala sva se leta 2004, ko je prišel v Slovenijo. Takrat so bile uvedene prve večje davčne spremembe v državi, takrat so bili obdavčeni kapitalski dobički, ampak tega ljudje sploh ne vedo. Bajuk me je vprašal, kaj naj naredimo, da ne bi bilo več tako, in sem mu predlagal, da uvedemo 60-odstotne normirane odhodke na kapitalski dobiček. Sprejeta je bila nova davčna zakonodaja, ki je v praksi pomenila, da smo imeli maksimalno 20-odstotno obdavčitev. Zato mi je smešno brati v medijih, da sem za nagrado postal direktor Finančne uprave RS. Zame kot davčnega svetovalca to ni nagrada, ampak je minus. Zaslužim dvakrat manj kot davčni svetovalec, drugič pa sem ves čas pod nadzorom medijev in novinarjev. Danes se pogovarjam z novinarji; številni so me včasih napadali, danes pa so moje stranke. Enega od njih sem vprašal, zakaj me je napadal. Dejal je, da mu je urednik naročil. Danes sem veliko bolj imun, ker vem, kako te zadeve potekajo, za komuniciranje uporabljam tudi svoj blog. Ampak ko si prvič v tem položaju, si prizadet. Ljudje se me danes verjetno še najbolje spominjajo po tem, da sem uvedel informativni izračun dohodnine, da dobite na dom izpolnjene obrazce. Takrat smo bili ena redkih držav na svetu, ki je to storila. Spomnim se, da so vsi rekli, da se to ne da narediti. Še ena podobna zadeva je bila sprememba, ki jo je uvedel dr. Bajuk, in sicer da se v davčnih postopkih ne plačuje več nobena upravna taksa. Do leta 2007 se je plačevala takšna upravna taksa. Če si hotel dobiti potrdilo, si moral plačati takso. Zakaj bi zavezanci, ki že itak plačujejo dohodnino, morali plačevati še takso? Zato smo to takrat ukinili. Spominjam se, kako so kritizirali virtualnega robota, ki smo ga uvedli, danes pa ga uporabljajo vsa večja podjetja v Sloveniji. Tudi v Srbiji, leta 2013, smo prešli iz praznega niča v 80-odstotno elektronsko poslovanje, ko sem odhajal. Uvedli smo en obrazec za vse prihodke, en vplačni račun, prej jih je bilo 1200. 

Kaj bo ostalo v praksi od vaše zadnje epizode na čelu FURSA v času tretje Janševe vlade? Golobovi so šli hitro v ukinitev prejšnje davčne reforme, ki je nastajala pod vašimi idejami … 

V času Janševe vlade smo si zastavili cilj t. i. REK-obrazcev, da smo zmanjšali poročanje zavezancem, z nekih 300 postavk smo to znižali na 120 postavk. Bilo je še več drugih poenostavitev, ki morda navzven niti niso toliko vidne, spremenili smo tudi odnos do davčnih zavezancev. Uvedel sem neke vrste davčne počitnice, to pomeni, da davčnih zavezancev poleti ne mučimo z vprašanji in drugimi pozivi. Dva ali tri tedne smo ljudi pustili pri miru. Kot neke vrste sodne počitnice. Res pa je, da sem imel precej izkušenj iz prvega mandata, pa sem vseeno doživel vrsto novinarskih poskusov diskreditacij. A kar mene moti, je to, da ima aktualna vlada precej več »kiksov«, kot jih je imela Janševa, pa te aktualne nihče ne napada. Veste, če bi mi delali takšno davčno reformo kot ta vlada, bi nas dobesedno raztrgali. 

V svojih kolumnah se v zadnjem času večkrat zgražate nad tem, kar se zdaj dogaja na FURSU … 

Najprej sem prišel samo začasno, za eno leto, takšen je bil dogovor z ministrom, ki pa je potem vztrajal, naj se prijavim na razpis. Rekel sem mu, da če to storim, me bodo raztrgali. Dejal je, da ni pomembno in da naj se prijavim, da bomo skupaj oddelali do konca. Vprašanje, kaj bi bilo, če bi Janševa vlada dobila drugi mandat. Robert Golob pa je kmalu po nastopu premierskega položaja izjavil, da so vsi direktorji iz Janševe vlade nekompetentni.  

To vas je močno prizadelo … 

Ni me prizadelo, njegovo izjavo sem izkoristil za to, da sem dal odpoved in odšel. Vedel sem, koliko dela je v državni upravi in da se bodo njegovi direktorji pokazali za nekompetentne ali celo kaj več. Ne moreš nekomu reči, da je nekompetenten, če ga ne poznaš in ne veš, kaj dela. Zato sem po e-pošti napovedal svoj odhod in zadeva je bila zame zaključena. 

Golob je kmalu po nastopu premierskega položaja izjavil, da so vsi direktorji iz Janševe vlade nekompetentni.  

Nekaj pa delate prav, če vas v svoje vlade vabi Janša, po drugi strani pa se k vam po davčne nasvete obrača tudi družina Janković … 

Poglejte, sem davčni svetovalec (smeh) in imam raznorazne stranke, vseh političnih barv, tudi politike, tako je. Ljudi ne ločim po prepričanju, ampak po tem, kako se izkažejo kot posamezniki, kakšen je moj odnos z njimi. Ko sem bil direktor Fursa, sem odlično sodeloval z Janšo. Najini sestanki so bili kratki, novinarji so pisali, da zato, ker je bil on diktator in mi je samo narekoval, v resnici pa zato, ker sva oba vedela, kaj hočeva. Vedela sva, kako se dela, kaj je treba spremeniti, kako narediti davčno reformo. Leta 2022 sva z ministrom Andrejem Šircljem vse pripravila, da je šlo to na vlado v potrjevanje, Janša mi je zaupal tudi vodenje strateškega sveta za debirokratizacijo, ko smo sprejeli prvi zakon o debirokratizaciji … Če mi nekdo zaupa, poskušam to zaupanje upravičiti.  

Kakšne posledice ima za državo to spreminjanje davčne zakonodaje iz vlade v vlado? Janševa nekaj uvede, Golobova pa kar ukine. 

To ima davčne posledice najprej navzven. Na Evropo, na svet. Marca leta 2022 smo sprejeli davčno reformo, znižali obdavčitve, zvišali splošne davčne olajšave, s tem smo se hoteli približati Avstrijcem, ki imajo 11.000 evrov neobdavčenega dohodka. To smo želeli postopoma dvigati do 7.000 evrov, želeli smo znižati obdavčitev najemnin. Sindikati so bili na moje začudenje proti, še danes ne vem, zakaj … 

Marca leta 2022 smo sprejeli davčno reformo, znižali obdavčitve, zvišali splošne davčne olajšave, želeli smo znižati obdavčitev najemnin. Sindikati so bili na moje začudenje proti. 

Nasprotovali so predvsem socialni kapici … 

Socialna kapica je nekaj, kar že imamo, pri s. p.-jih. Samostojni podjetniki plačujejo maksimalne prispevke, ki jih lahko plačujejo po lestvici. Socialno kapico imajo tudi druge države: Hrvaška, Srbija, Avstrija itd. V Evropski uniji ima socialno kapico 17 ali 19 držav. Ta v praksi pomeni, da se pri določenem znesku nehajo obračunavati socialni prispevki, naprej gre samo dohodnina, zato ker je tudi pokojnina omejena. Če le-ta ne bi bila omejena, bi se strinjal s tem, da ni socialne kapice. Če nekdo plačuje za 14.000 evrov prispevkov, naj ima tudi tako visoko pokojnino. Ampak, še enkrat, pokojnina je omejena. Danes gledamo, koliko menedžerjev se premika iz Slovenije na jug, delal sem te izračune. Menedžerji gledajo svoje plače, gredo pa tudi zaradi delovne sile, ki je na Hrvaškem in v Srbiji cenejša. Menedžer, ki ima 30.000 evrov bruto plače, dobi v Sloveniji 12.900 neto, v Srbiji pa 26.300 neto. Kaj bi vi izbrali? Potem vam je vseeno, kje je cenejša delovna sila. Podjetniki odhajajo in napovedujejo svoje odhode še naprej. Tukaj mi izgubljamo. Mi smo želeli uvesti šesti dohodninski razred, nad milijonom evrov desetodstotno dohodnino, ampak novinarji tega javnosti niso znali prav predstaviti. Drugi pišejo, da bo zdaj čistilka obdavčena 16 odstotkov, direktor pa samo deset odstotkov. Ja, ampak vstopnica za desetodstotno obdavčitev je znašala 490.000 evrov. Da nekdo pride v šesti dohodninski razred, mora prej plačati 490.000 evrov. Namen tega je bil, da privabimo tuje menedžerje z visokimi plačami, ki bi se lahko vozili iz Slovenije v svojo službo, v Avstrijo in Italijo, in da zadržimo športnike doma. Takrat sta ravno Tadej Pogačar in Primož Roglič odšla v Monako. 

Menedžer, ki ima 30.000 evrov bruto plače, dobi v Sloveniji 12.900 neto, v Srbiji pa 26.300 neto. Kaj bi vi izbrali? 

Vse to je Golobova vlada ukinila … 

Isto leto jeseni so našo reformo ukinili. Skoraj vse so ustavili, zvišanje splošne davčne olajšave, povečali so najemnine, vrsto zadev so obrnili v obratno smer, potem pa začeli obljubljati ne vem kakšno veliko davčno reformo. Da bodo razbremenili delo in tako naprej. Leta in leta jim že govorim, da dela ne morejo razbremeniti.  

Kar se tiče nove davčne reforme, vas najbolj skrbi implementacija. Predlagali ste, da stopi v veljavo šele 1. januarja 2026. Zakaj? 

Ko sprejmejo zakon do konca leta, nekje novembra ali decembra, je treba povedati, da ima ta zakon tudi podzakonske akte, vse skupaj za seboj potegne tudi občutne spremembe informacijskega sistema. Največ lahko tukaj povedo računovodje. Že ko menjate stopnjo, je treba sistem popraviti. Vsaka sprememba terja spremembo sistema. Mene že kličejo, računovodje se obračajo name. Najhuje je, ko se uvedejo spremembe, informacijski sistem pa še ne deluje prav. Zato pravim, da se davčna reforma ne bi smela dogajati tako na hitro. Lahko da bo treba delati javne razpise. Nikamor se ne mudi, saj vstopamo v tretje leto te vlade. Imela je dovolj časa, da vse to sprejme pravočasno. Bojim se davčnega kaosa. Ljudje se morajo oglasiti, sicer bo videti, kot da je vse v redu. 

Vlada pravi, da želi prispevati k spodbudnemu okolju za nove kadre in hkrati krepiti konkurenčnost gospodarstva in dodano vrednost. Ampak iz gospodarstva na davčno reformo prihajajo izrazito negativni komentarji.  

Seveda, v tej vladi so obljubljali razbremenitev plač, ne vem, kaj bodo zdaj naredili. Ves čas sem govoril, da je težko razbremeniti plače, ne da bi manjkajoči denar za zdravstvo in pokojnine vzeli iz dohodnine. Lahko razbremeniš plače s prispevki, a bo zmanjkalo za pokojnine. Vsako zmanjšanje pomeni povečanje nekje drugje. Sam pravim, da je treba povečati DDV, da se potem lahko nižajo dohodnina in prispevki. Brez povečanja DDV-ja se tega ne da. Janševa vlada je to želela na ta način. Povišanje DDV-ja je občutljiva tema, ker ljudje mislijo, da se bo vse podražilo. Ampak prilivi potekajo redno in hitro, ena odstotna točka pomeni že pol milijona evrov. Na podlagi teh novih izračunov bo ta vlada s svojo reformo pridobila zanemarljivih par milijonov evrov. 

Tuji kadri z zmanjšano dohodnino, v višini sedmih odstotkov prejete plače. To bo veljajo tudi za Slovence, ki že najmanj dve leti ne živijo v Sloveniji. Gospodarstveniki pravijo, to ni pravično do nas, ki že ves čas delamo doma. 

Prav gotovo to ni pravično. Favorizirajo samo določene osebe. Če bodo ti strokovnjaki prišli iz države, kjer imajo socialno kapico, ki je pri nas ni, jim teh sedem odstotkov ne bo pomenilo popolnoma nič. Pri nas bi imeli manjšo plačo. 

Slovenija torej na tak način sploh ne more postati mikavna za tujce? 

Mislim, da ne. Vprašanje, koliko kadrov bo sploh prišlo. Katerikoli kader z Zahoda ima tam višje plače. Morda bi le za koga iz držav z nižjim BDP-jem lahko pomenilo v Sloveniji to nekaj evrov več. Ampak tudi te tretje države imajo nižjo obdavčitev od Slovenije. V Srbiji se pri izplačilu plače mesečno obračunava desetodstotna dohodnina, pri nas pa lahko prideš, glede na višino plače, celo čez 40-odstotno obdavčitev. Gospodarstveniki so rekli, da je bolje, da se nič ne spreminja, kot pa da uvedemo omenjene spremembe. Ta davčna reforma je parcialna. Posamezne spremembe so dobre, ne rečem, da ne. Digitalni zeleni prehod, olajšava se lahko uveljavlja v naslednjih petih letih. Slabo pa je, da so omejili tudi pokrivanje izgube na pet let. Nekdo dojema izgubo kot nekaj, kar ti je nekdo podaril. Ne, izgubo sem jaz imel, ko sem začel poslovati ali pa sem slabo posloval. To izgubo moram pokriti, zdaj pa mi bo nekdo vzel to moje pokrivanje izgube, ki je bilo prej večno. S tem, da smo že prej lahko pokrivali samo izgubo polovice dobička, ki smo ga imeli. Nismo mogli pokrivati celotne izgube. Te zadeve so torej parcialne. V Sloveniji bi morali imeti celovite davčne reforme. Pa jih nimamo; te spremembe so šle tudi mimo Ekonomsko-socialnega sveta. Če bi se to zgodilo v Janševi vladi, bi danes spet imeli polne ulice kolesarjev. Napovedujejo že drugi paket davčne reforme, pa še za prvega so potrebovali dve leti in pol. Mene res moti, da ti ljudje pridejo pred kamere ter govorijo, kaj vse bodo naredili, in potem za to potrebujejo leto ali dve. 

Napovedujejo že drugi paket davčne reforme, pa še za prvega so potrebovali dve leti in pol. 

Ta vlada je očitno ocenila, da gospodarstveniki in podjetniki niso njihovi volivci … 

Volitve enkrat spet bodo, ampak vprašanje je, kako bodo ljudje volili. Ljudje hitro pozabijo, kaj je bilo v preteklosti. Fizične osebe davčne reforme res ne bodo kaj dosti občutile, saj se je tam niso veliko dotikali. Obdavčitev bo sladkih pijač, ampak gre za stvar navade, tako kot cigarete, ljudje jih ne bodo nehali piti. Seveda moraš imeti povsod mejo, da se ti ne bodo zmanjšali davčni prihodki na račun višanja obdavčitve.  

Zateguje se pas okrog samostojnih podjetnikov, normirancev. Kaj lahko pričakujejo v praksi? 

Nisem imel veliko klicev, morda ljudje nimajo teh težav, nekateri so spraševali, kaj spremembe sploh pomenijo. En znesek za normirane s. p.-je, 50.000 evrov, je tisto, kar sem jaz predlagal. Takrat sem sicer tudi predlagal, da bi normiranci lahko delali, kolikor bi hoteli in za kogar bi hotelio. Da ne bi bilo govora o prekarnem delu. Moje stranke imajo primere, ko želijo zaposliti s. p.-je, pa nekateri sploh ne želijo prenehati s to dejavnostjo. Ljudem je treba pustiti svobodo in nehati ponavljati, da je to prekarno delo. Je že res, da je prekarno delo, če podjetje sili posameznike v obliko s. p. zaposlitve; če pa želijo ljudje tako sami delati, je to njihova odločitev. Morajo pa se zavedati, da bodo imeli nizko pokojnino. Pokojnina je takšna, kolikor jo vplačuješ. Te nove določbe bodo še najbolj prizadele športnike, ki kot normiranci delujejo s klubi.  

Tu je še solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo s. p.-je dvojno obremenil. Se bo sploh še splačalo poskusiti na svojem, se ne bo s tem zaviralo male poslovne ideje, startupe, ki so na začetku? 

Jaz vedno pravim, to je demokracija. To je bilo izvoljeno, to imamo, take predpise sprejemajo. Sedanji premier je pred volitvami dejal: »Kaj mi bodo nižji davki?« On je rekel, da bodo davke povečali. Danes se nima smisla pritoževati. 

Očitno ljudje vendarle ne živijo slabo, sicer bi verjetno že odšli na ulice … 

Prav gotovo imamo izjemno visoke davke, švicarska plačilna lista je recimo dosti boljša od naše. Očitno nam gre še kar dobro in ljudje ne vidijo, da bi nam lahko šlo še precej bolje. Ne vem, kaj naj drugega rečem. 

Vprašanje je, kako bodo ljudje volili. Ljudje hitro pozabijo, kaj je bilo v preteklosti. 

(D165, 28-31)