Madžarska si želi švedskega spoštovanja pred potrditvijo vstopa Švedske v NATO. Kako daleč bo šla Turčija?

Madžarska, ki že leto dni preprečuje vstop Švedske v Nato, prejšnji teden pa se je zdelo, da bo to dokončno preprečila, se ne želi še ukloniti, vendar bo na koncu ratificirala 32. članico čezatlantskega zavezništva, je konec tedna povedal eden izmed vodilnih madžarskih diplomatov.

Turčija pa si ne želi le spoštovanja ampak tudi konkreten posel z ameriškimi vojaškimi lovci.

Diplomatsko pismo Švedski

Potem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto prejšnji teden svojemu švedskemu kolegu poslal pismo, v katerem se je zdelo, da grozi, da se bo Stockholm pridružil zavezništvu 31 držav, če Švedska ne bo utišala opozicijskih politikov, ki so kritizirali madžarsko nazadovanje na področju demokracije, so madžarski uradniki vztrajali, da je ratifikacija še vedno na poti – če dobijo malo spoštovanja.

Obstajajo stroga diplomatska pisma – in potem je tu še pismo, ki ga je 14. septembra prejelo švedsko zunanje ministrstvo in je bilo naslovljeno na zunanjega ministra Tobiasa Billstroma. V pismu ga je njegov madžarski kolega Peter Szijjarto obvestil, da Madžarska ne bo ratificirala vstopa Švedske v Nato, če švedski politiki in nacionalni javni radio ne bodo prenehali kritizirati madžarske demokracije. In ker je Švedska delujoča demokracija in zato njena vlada opozicijskim politikom – nekateri med njimi v zadnjem času blatijo Madžarsko – ali švedskemu javnemu radiu ne more ukazovati, kaj naj govorijo, to pomeni, da ne bo ratifikacije Nata. Švedsko članstvo v Natu lahko za zdaj umre – zaradi madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana in ne turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Orban je dejansko orodje, ki ga nekateri švedski opozicijski politiki radi uporabljajo v retorične namene. Za razliko od njega Kristersson seveda ne bi nikoli primerjal Ukrajine z Afganistanom ali ji predlagal, naj se preneha boriti proti Rusom. Toda Andersson in njemu podobni upajo, da se bo nekaj blata prijelo, ko bodo to dvoje postavili v isti stavek.

Kritike niso dobrodošle

»Prej ali slej bomo ratificirali,« je v soboto na dogodku Hudsonovega inštituta dejal Zsolt Bunford, politični direktor madžarskega zunanjega ministrstva. »Ratifikacija je odvisna od našega parlamenta.« V madžarskem parlamentu prevladuje desničarska stranka Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbana. 

Evropski parlament je šel tako daleč, da je dejal, da Madžarske ne moremo več šteti za polno demokracijo, in opozoril na erozijo sodstva in volilnega sistema v času Orbanove 13-letne vladavine. Švedski predsednik vlade Ulf Kristersson ni javno kritiziral Madžarske, so pa to storili švedski opozicijski politiki na čelu z nekdanjo predsednico vlade Magdaleno Andersson. Madžarski diplomat Bunford je na vprašanje, ali Madžarska zahteva, da Švedska opozicijske politike utiša v zameno za članstvo v Natu, vztrajal, da temu ni tako. Namesto tega upa na obisk Švedske na visoki ravni v Budimpešto, da bi zgladili obnovljene napetosti.

»Ne, ne, nič takega. Prosimo za spoštovanje,« je dejal. »Če želijo, da ratificiramo, bo to glavni del, da se usedemo skupaj in vidimo, kako lahko rešimo ta izziv. Mislim, da to ni preveč.« Bunfordove pripombe so prišle v času, ko so Orbanovi tesni pomočniki ta teden pred Generalno skupščino Združenih narodov v Washingtonu na srečanjih z uradniki Bidnove administracije in člani kongresa.

Švedska in Finska, dolgoletni nevtralni državi, sta skupaj vložili prošnjo za vstop v Nato po lanski ruski invaziji na Ukrajino. Finska je prestopila vrata, Švedska s svojimi podmornicami in ameriškimi bojnimi letali F-35 ter močno obrambno industrijsko bazo pa še ni vstopila. Kongresni pomočniki, ki so se po izmenjavi mnenj pogovarjali z medijem Foreign Policy, so vztrajali, da Madžarska verjetno ne bo blokirala švedske ponudbe, kar so v soboto ponovili tudi madžarski uradniki.

Poljubljanje prstana ni namenjeno le Švedom

Finski predsednik Sauli Niinistö je pred glasovanjem o ratifikaciji v obeh državah obiskal Budimpešto in Turčijo. Bidnova administracija pravi, da namerava Turčijo in Madžarsko prisiliti, da se bosta držali obljube, ki sta jo dali na vrhu Nata v Vilni v Litvi, da bosta Švedski dovolili vstop v zavezništvo. Ameriško stališče je jasno, in sicer da bodo zavezniki ratificirali članstvo Švedske v Natu. Menijo, da se kvalifikacije Švedske, ki so zelo dobre, ne bodo spremenile. 

Vendar je nasprotovanje Turčije še vedno težava. Švedski in Natovi uradniki so sprva upali, da bo njihova ponudba za vstop v zavezništvo pripravljena do julijskega vrha v Vilni. Do konca dvodnevnega srečanja sta se Turčija in Švedska dogovorili, da bo Ankara umaknila svoje dolgoletno nasprotovanje ponudbi, potem ko je Stockholm privolil v ukrepanje proti kurdskim gibanjem, Nato pa v skladu s turškimi željami ustanovil »posebnega koordinatorja za boj proti terorizmu«.

Bidnova administracija je tudi preučevala kongresni zastoj glede pošiljanja bojnih letal F-16 Turčiji, kar je bil zadnji obrok plačila za vstop Švedske v Nato. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je maja dosegel ponovno zmago na volitvah, od Bidenove administracije zahteva, da odpravi nasprotovanje kongresa 20 milijard dolarjev vrednemu poslu z letali F-16, preden turški parlament ratificira švedsko ponudbo, kar poudarja neodvisnost zakonodajne veje oblasti v Ankari.