Luka Lisjak Gabrijelčič, Delo: Anahronizem je železna srajca

Ostanki nedemokratične preteklosti bodo še dolgo ostali z nami, a prepričanje, da vsak problem lahko zvalimo nanje, je anahronizem, piše Luka Lisjak Gabrijelčič v svoji kolumni za Delo.

Okrogla obletnica padca berlinskega zidu bi nas morala spodbuditi k spremembi perspektive: da prehojeno pot razumemo kot poglavje naše zgodovine, ki si zasluži enako resne obravnave kot vsako drugo. Ko na situacijo pogledamo s tega zornega kota, ni več vprašanje, kdaj bo konec kričečih in brezplodnih sporov, ki nas ovirajo na poti v razvito demokracijo – skratka, kdaj, če sploh, bo konec tranzicije? Vprašanje se glasi: kako je politična kultura, kakršno smo razvili v prvih desetletjih demokratične izkušnje, vplivala na stanje naše demokracije danes, ko dogajanja široko po planetu nedvoumno nakazujejo na zaključek starih in začetek novih procesov v svetovni zgodovini? Dogajanje okoli ustavnega sodišča je zanimiva lina, skozi katero lahko uzremo odgovor na to vprašanje.

Ostanki nedemokratične preteklosti bodo še dolgo ostali z nami, je prepričan Lisjak Gabrijelčič, a prepričanje, da vsak problem lahko zvalimo nanje, je anahronizem, zaradi katerega hegemonični del opozicije izgublja stik s stvarnostjo. Retorične razvade, ki se jih je nalezel v desetletjih tranzicije, usmerjajo njegove misli in dejanja ter ga uklepajo v prisilni jopič politične samoizolacije, še zapiše v svoji kolumni za Delo.