Ali čedalje večje omejevanje slovenskega kmeta in zategovanje pasu okrog živinoreje in poljedelstva na njegovi lastni zemlji ob čedalje večji preplavljenosti veleblagovnic s hrano tujega porekla (pogosto iz držav tretjega sveta, za katero pa se ljudje – predvsem zaradi cene – odločajo vedno pogosteje) pomeni, da je slovenska hrana na odstavnem pasu?
Ali sledi popolno uničenje domače industrije in prehranjevanje z manj kakovostno hrano; kmetje so glede prihodnosti skeptični, skrbi jih tudi izginjanje kakovostne in vse dražje hrane s trgovinskih polic.
Iz vsebie članka: »Kar bi moralo skrbeti ministrstvo za zdravje in čisto vsakega med nami, pa je količina mesa na žaru, ki ga Slovenke in Slovenci pojedo med prvomajskimi prazniki. Velika večina tega mesa je bila namreč kupljena v trgovskih akcijah, trgovci so pri cenah stiskali živilce, ti pa so na evropskem trgu iskali najcenejšo surovino.«
Bric pravi, da že desetletja slovenska državna politika uči kmete pridelovati ekološko hrano, a hkrati ne naredi praktično ničesar za spodbujanje Slovencev k uživanju take hrane. »Država mogoče dovolj podpira kmeta, ne naredi pa popolnoma ničesar za zaščito slovenskega kmeta, za družinsko kmetijo.
Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom in bralcem 97. številke tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj, pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin in sproti podprete neodvisno novinarstvo …
Vsem obiskovalcem Domovine je na voljo članek: Državno financiranje kmečkih združenj? Skrijejo se lahko pred Društvom za opazovanje ptic
Za ogled članka se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
