Ljubljanska oblast posegla na versko področje in prvič do sedaj prepovedala mašo za domobrance v grajski kapeli

Blaž Čermelj
Kapela sv. Jurija na Ljubljanskem gradu (vir foto: https://www.geago.si/)
POSLUŠAJ ČLANEK
V nedeljo, 7. novembra, bi se morala v grajski kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu darovati sveta maša za pokojne domobrance, pokopane na bližnjem, po vojni oskrunjenem vojaškem pokopališču na Orlovem vrhu. Toda svete maše v grajski kapeli tokrat ne bo. Javni zavod Ljubljanski grad, ki je upravitelj kapele, je namreč soglasje Novi slovenski zavezi zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom, zato se od njega odločno distancirajo.

To se je zgodilo prvič do sedaj, saj so bile maše za domobrance pri kapeli po besedah župnika Silva Šinkovca stalnica.

V komentarju si lahko preberete o žalostnem dejstvu naraščajoče nestrpnosti na eni strani ideološkega brega v Sloveniji. Medtem ko so maše za padle partizane, kljub prenekaterim zločinom, ki so jih komunisti pod rdečo zvezdo izvršili predvsem v ljubljanski in dolenjski pokrajini, sprejete in pozdravljene, pa bi očitno moral biti vsakršen spomin na žrtve druge strani bratomorne vojne podrejen kulturi izbrisa s strani ljubljanske lokalne oblasti.

Naključni sprehajalec po vrhu Grajskega griča si danes le s težavo predstavlja, da je bilo tam nekdaj vojaško pokopališče. Materialnih sledov ni, morebitne sveče in provizorično postavljene križe pa hitro pospravijo tamkajšnji vzdrževalci.

Vojaško pokopališče je tu delovalo slabo leto in pol. Prvi pokop na njem je bil 9. decembra 1943, zadnji pa 30. aprila 1945. Na njem so bili povečini pokopani padli domobranci, ki zaradi varnostne situacije niso mogli biti pokopani v domačih vaseh. Tamkajšnji pogrebni sprevodi so namreč bili v nenehni nevarnosti zaradi napadov partizanov.

Skupno je bilo na pokopališču pokopanih 146 padlih. Te so po koncu vojne v nikoli pojasnjenih okoliščinah odkopali ter znova pokopali na neznanem kraju. Pri tem opravilu pa so bili storilci kar precej nemarni, saj naj bi ob zadnjih sondiranjih ugotovili, da so pri tem kosti pobrali precej malomarno, nekaj grobov pa je ostalo tudi povsem nedotaknjenih.

Po osamosvojitvi Slovenije si za ureditev tega vojaškega pokopališča prizadevajo v Novi slovenski zavezi, vendar pri tem niso uspešni, saj predlogu nasprotuje mestna občina Ljubljana.

Ne le spomeniki, prepovedan tudi spomin na mrtve


Toda ne le spomenik, za mestno občino je, kot kaže, problematičen že sam spomin na pokojne domobrance. Kot izhaja iz sporočila, ki ga je organizatorjem dogodka poslal javni zavod Ljubljanski grad, je maša za pokojne domobrance v Grajski kapeli prepovedana.

Kot piše v dopisu Javnega zavoda Ljubljanski grad, v grajski kapeli sv. Jurija vsako leto poteka okoli 600 različnih dogodkov. "Naše osnovno vodilo pri izvedbi dejavnosti je promocija kulture in raznolikosti, hkrati pa tudi politična neopredeljenost in odprtost za vse."  Nadalje upravitelji objekta navajajo, da z župnijo sv. Jakoba izvrstno sodelujejo že vrsto let in so bili tudi tokrat naklonjeni izvedbi obreda, ker jim je bilo predstavljeno, da gre zgolj za sveto mašo.

"V trenutku, ko smo iz medijev (!) izvedeli, da gre za spominsko slovesnost za padle domobrance, je dogodek dobil močno politično konotacijo, kar je v nasprotju z našim osnovnim poslanstvom in se od tega odločno distanciramo," so zapisali in dodali, da prositelju (Novi slovenski zavezi) zato ne izdajajo soglasja za izvedbo svete maše za pokojne domobrance.



Dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic:

"Slovenska družba je (vsaj teoretično) svobodna demokratična družba, ki temelji na ustavnih vrednotah človekovega dostojanstva in pluralizma. Človekovo dostojanstvo gre vsem ljudem in seveda tudi vsem umrlim. Te ustavne vrednote seveda toliko bolj zavezujejo institucije slovenske demokratične in pravne države, kot je poudarilo že Ustavno sodišče RS v zadevi "Titova cesta".

Odrekanje svete maše kaže ne le na zanikanje temeljne ustavne vrednote človekovega dostojanstva, temveč minimalnih skupnih načel vsake človeške družbe kot so pietéta in prizadevanje za medsebojno razumevanje in sobivanje, za katere se pogosto sprašujemo ali res veljajo v slovenski družbi?

Ta zadnji primer seveda kaže na žalostno prakso v slovenski družbi, kjer se človekovo dostojanstvo pogosto varuje le kadar prihaja do kršitev na "pravi" ideološki strani, in ne enako za vse kot zahtevata tako ustava RS kot EKČP."


Do zdaj nikoli ni bilo problemov


Z željo, da o odpovedi dobimo nekaj dodatnih pojasnil, smo se obrnili na ljubljansko župnijo sv. Jakoba, pod katero sodi omenjena kapela. Tamkajšnji župnik p. Silvo Šinkovec nam je ob tem pojasnil, da so nad takšnim razpletom dejansko močno presenečeni, saj pri organizaciji svetih maš v grajski kapeli sv. Jurija doslej nikoli niso imeli težav. Maše so tako bile vsako leto ob godu sv. Jurija, za božič in prvi november, vsako leto je v kapeli potekal tudi križev pot. Občasno so svete maše bile tudi ob drugih praznikih in dogodkih, lani na primer tudi za veliko noč. Stalnica pa so bile tudi maše za padle domobrance. Toda te so za mestno politiko očitno postale moteče ...



Prepoved spominske maše zato izpostavlja vprašanje, kako velik vpliv si dejansko pridržujejo posvetne oblasti glede zadev, ki se tičejo same Katoliške cerkve.

Cerkev in država sta namreč po slovenski ustavi ločeni. Slednje pomeni, da se cerkveno vodstvo ne sme mešati v posvetno vladanje državi in obratno. Politika pa se ne sme vmešavati v vodenje Cerkve. Kar pa seveda ne pomeni, da med Cerkvijo in državo ne sme obstajati pogovor in dialog.


Ločenost cerkve in države ob tem zagotavlja tudi 7. člen slovenske ustave.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Nesluteni balkanski primitivizem
Medtem ko patri na Sveti Gori nad Solkanom že vrsto let prirejajo prirejajo mašo za vse padle partizane in žrtve druge svetovne vojne, se v osrednji Sloveniji nekateri še vedno nočejo otresti želje, da bi se sovražniku maščevali še po smrti in izbrisali vsak spoštljiv spomin nanj. Uradni podpisnik prepovedi, Zavod Ljubljanski grad, sicer deluje na področju turizma, umetnosti in kulture, a očitno nikoli niso brali ali vsaj razumeli antične klasike Antigone in njenega občečloveškega sporočila. [caption id="attachment_328078" align="alignright" width="403"] Oskrunjen spomenik padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah (foto: Omar Hanuna, vir: Siol.net)[/caption] Odtisi za to odločitvijo nedvomno segajo tudi v ljubljanski magistrat, kjer župan neomajno bije bitko proti spominu na umrle na "napačni strani" zgodovine, pod kar sodi tudi neočiščenje že dalj časa oskrunjenega spomenika padlim domobrancem na ljubljanskih Žalah ter onemogočanje pokopa Romov na istem pokopališču, ki so jih med vojno pobili partizani. Prepoved darovanja svete maše v grajski kapeli Ljubljanskega gradu je tako na žalost le še en dokaz balkanskega barbarizma, kakršnega se je v času po drugi svetovni vojni več kot očitno nalezla tudi slovenska politika. Zadeva je sicer pravno kočljiva, lastnik prostora ima namreč po eni strani pravico določiti, kakšne prireditve se v objektu v njegovi lasti lahko prirejajo. Toda da bi si nek posvetni šerif lahko privoščil določati, za koga se sveta maša lahko daruje in za koga ne, je v državi, pri kateri je ločenost Cerkve in države ustavna kategorija, preprosto nezaslišano.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Primorske Dražgoše – 80 let po požigu kraških vasi od Komna do Branika
  • 11. 02. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023