Linearno znižanje sredstev na ministrstvih. Ali minister za finance dela odgovorno ali nesmiselno potezo?

Po rebalansu letošnjega proračuna je pred vlado Roberta Goloba še priprava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Seveda ne gre za vsakdanji proračunski sveženj, saj je njegovo načrtovanje zelo spremenila situacija s poplavami in sanacijo škode, ki so jo te povzročile.

Zjutraj je po poročanju Dela odjeknila novica, da je minister za finance Klemen Boštjančič napovedal linearno znižanje sredstev za vse vladne resorje ter da s tem vsa ministrstva niso zadovoljna.

Zato smo tako na ministrstvu kot tudi pri ekonomistih povprašali, kako gledajo na napovedano linearno znižanje sredstev.

Po današnjem neuradnem poročanju časopisa Delo naj bi bilo na mizi linearno štiriodstotno znižanje izdatkov vsem resorjem, kar bi po grobih ocenah predstavljalo približno milijardo evrov v dveh letih in bi sovpadalo z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba, da bo iz proračuna vzel 1,1 milijarde evrov za solidarnostni sklad za obnovo po poplavah.

Resorji naj bi se glede linearnega nižanja še želeli pogajati, saj imajo posamezni uporabniki različno velike zakonske obveznosti in so bili že do zdaj deležni različno visokih rezov. Na Delu dodajajo, da je potrebno reze na ministrstvih iskati predvsem pri različnih investicijah. Minister Boštjančič je namreč ob sprejemanju rebalansa že dejal, da bodo resorji morali upoštevati realnost poplav in preoblikovati svoje prioritete tudi za prihodnja leta.

Na ministrstvu za finance do objave tega članka pisanja Dela za Domovino niso želeli komentirati. 

Dr. Polanec: Linearno zniževanje na ministrstvih se ne zdi smiselno

Smo pa zato odgovore dobili pri dveh ekonomistih. Za Domovino sta tako svoja pogleda na linearno znižanje podala red. prof. dr. Sašo Polanec in red. prof. dr. Matej Lahovnik.

Dr. Polanca je napoved linearnega znižanja kar nekoliko presenetila. “Znižanje javnih izdatkov za solidarnostni sklad za saniranje škode ob poplavah linearno za 1,1 milijarde od načrtovanih 16,3 milijarde je precejšnje – kar 6.7 % celotnih izdatkov. Menim namreč, da 4 % ne bo ustrezna številka, saj osnova niso tudi pokojnine in zdravstvo,” je dejal dr. Polanec in dodal, da imajo izdatki za sanacijo investicijsko naravo in je za tovrstne izdatke bolj smiselno bodisi nadomeščati del predvidenih investicijskih projektov bodisi zadolževanje države. 

“Trenutno porabljenih izdatkov za investicije je okrog 800 milijonov EUR, celotni načrtovani izdatki pa so 2,5 mrd EUR. Glede na neizveden obseg investicij v višini 1,7 milijarde EUR je verjetno še nekaj rezerve pri zniževanju teh. Smiselno bi bilo preučiti, katere investicije niso nujno potrebne na podlagi ustreznih kazalcev učinkovitosti. Vsekakor se linearno zniževanje ne zdi smiselno, saj se proračuni uporabnikov nahajajo v različnih situacijah in imajo različno prilagoditveno zmožnost. Verjetno bi se znižali predvsem nakupi pri zunanjih izvajalcih, saj plač, ki so pomemben del izdatkov, ni mogoče spreminjati. To bi lahko vplivalo tudi na gospodarsko aktivnost in hitrejši prehod v recesijo,” je prepričan Sašo Polanec.

Dr. Lahovnik: Vsak odgovoren minister za finance bi storil enako

Na drugi strani pa se dr. Lahovnik strinja z ministrom za finance in pravi, da je ključno, da se naredijo rezi na ministrstvih, ker je veliko nenujnih izdatkov, in da se ta sredstva preusmeri v obnovo. “Reze po ministrstvih s prestrukturiranjem proračuna v korist obnove je ministru Boštjančiču na izredni seji avgusta predlagal tudi strateški svet za ekonomske zadeve. Potezo ministra Boštjančiča podpiram, saj očitno pri ministrih ni dovolj velike volje, da bi iskali rezerve na svojih resorjih, zato jim je zagrozil z linearnim rezom,” je prepričan Lahovnik.

Prepričan je, da bi vsak odgovoren minister za finance storil enako, saj je logično, da “če želijo poseči v žepe ljudi in račune podjetij z dodatno dajatvijo, da ministri najprej pri sebi postrgajo rezerve“.

Izreden sklic seje za nadzor javnih financ

Prav na temo javnih financ in saniranja posledic nedavnih poplav pa je danes sejo komisije za nadzor javnih financ zahtevala NSi. Na njej želijo spomniti na neustrezno iskanje javnofinančnih virov za saniranje posledic nedavnih poplav. Teh po besedah poslanca Jerneja Vrtovca ne bi smeli pridobivati le z dodatnim davčnim obremenjevanjem srednjega razreda in gospodarstva, temveč bi morali v prvi vrsti iskati rezerve pri poslovanju države in spodbujati rast dodane vrednosti. Kot eno od možnih rešitev je izpostavil 185 milijonov evrov, ki so v proračunu rezervirani za kritje stroškov iztisnitve malih delničarjev v petih elektrodistribucijskih podjetjih. "Namesto načrtovanih solidarnostnih sobot bi lahko vlada preložila to načrtovano iztisnitev," je dejal in poudaril, da od finančnega ministra Klemena Boštjančiča pričakuje natančna pojasnila, zakaj tega ne bi storili.

Če se bo vlada kljub vsemu odločila za uvedbo dodatnih dajatev, jo v NSi pozivajo, naj te ne bodo trajne. "Naj bodo namenjene res točno določenim področjem. Enostavno je predpisati nove davčne obremenitve. Poiskati rezerve pri delovanju države ali pri ustvarjanju višje dodane vrednosti je zagotovo težje, ampak prav zato, ker je ta pot težja, se je mora Slovenija lotiti čim prej," je dodal Vrtovec.