Levica, koliko medicinskih sester bi lahko plačali namesto dveh oklepnih bataljonov za NATO?!

Fotomontaža: Domovina

Golobova vlada bo izvedla največji orožarski posel v zgodovini Slovenije. Tako se vsaj zdi, saj naj bi glede na obljube v naslednjih treh letih za namen obrambe porabili kar milijardo in pol evrov. Po besedah vlade bodo predvidene dobave okrepile našo varnost. A obstaja velika verjetnost, da gre pri vseh načrtih in obljubah bolj ali manj za pesek v oči. Klasično zavajanje, torej, kakršnega smo od vladajoče garniture že vajeni.

Velik del slednje je vojski očitno nenaklonjen ali pa je do nje celo odkrito sovražen. Predvsem Levica, ki v svoji ideološki zaslepljenosti živi v svojem sanjskem svetu in skozi rdeča očala Marxove iluzije ni zmožna doumeti sodobne varnostne paradigme. Spomnimo se, kako je skupaj z bratskimi "ponosnimi nasledniki" iz SD-ja za vsako ceno, tudi z lažmi in zavajanji, rušila Toninovo nabavo najsodobnejših oklepnikov, kar jih je moč dobiti.
Kje je sedaj konsistenca in zavezanost volilni bazi skrajne levice? Seveda, če so kupovali ne-naši za 700 milijonov, se to ne sme, če pa kupujejo naši za milijardo in pol, pa se lahko

Tako so novembra 2020 Socialni demokrati Slovence pozivali na referendum proti nakupu "tankov" za 750 milijonov evrov. Zdaj so sami pritrdili načrtu nakupa "tankov" za kar dvakrat toliko, milijardo in pol evrov.


Sedaj naj bi nabavili dvakrat več oklepnikov in še mnogo več ostale opreme, "imperialistični" zvezi NATO pa naj bi prispevali dva bataljona namesto enega. Pa so tako v Levici kot pri SD-ju tiho; mogoče kakšna izjavica sem in tja, da to ni ravno OK, sicer pa gledajo stran. Nobenih referendumov, nobenega zlivanja žolča in govorjenja, kako naši vojaki "pobijajo lokalno prebivalstvo", nobenih zavajanj, češ, koliko medicinskih sester bi lahko za ta denar dobro plačali ali koliko stanovanj in domov za ostarele bi lahko zgradili. Pa tudi nobenih laži o domnevnih "tankih", ki naj bi jih dobili, kar naj bi bilo po njihovem strašno grdo, čeprav razmere v svetu kažejo, da bi jih potrebovali.

[caption id="attachment_397764" align="alignright" width="865"] Tako so v Levici organizirali zbiranje podpisov za referendum, ko je šlo še za 780 milijonov evrov vojaških investicij. Zdaj, ko je v njihovi vladi številka dvakrat tolikšna, so zgolj malo proti.[/caption]

Trk skrajne levice z realnostjo?


Kje je sedaj konsistenca in zavezanost volilni bazi skrajne levice? Seveda, če so kupovali ne-naši za 700 milijonov, se to ne sme, če pa kupujejo naši za milijardo in pol, pa se lahko. Sicer je pri omenjenih zavajanjih šlo za mešanje jabolk in hrušk. Realnost ni takšna, da bi po komunistično kar tako arbitrarno jemali nekje in dajali drugam. Deli javnega sistema, ki ga mora zagotavljati država, so prepleteni in, če povzamem, brez zagotovljene varnosti nam tudi tista imaginarna stanovanja nič ne koristijo. Se je skrajna levica soočila z realnostjo?

Verjetno ne. Prej bi rekel, da je pomirjena predvsem zato, ker do napovedanih dobav v zadanem obsegu skoraj zagotovo ne bo prišlo ali pa del sredstev nikoli ne bo služil namenu. Pojdimo po vrsti: na najbolj perečem področju, glede oklepnikov, je bila Toninova nabava preko OCCAR-ja transparentna in do zadnjega vijaka smo vedeli, kaj bomo dobili.

Pri novem projektu Golobova vlada ribari v kalnem. Ne vemo niti kaj in s kakšno konfiguracijo naj bi dobili, vemo le, da bodo vozila manj učinkovita ob boxerjev, kar pomeni predvsem manjšo varnost za vojake in dolgoročno večje stroške zaradi zgodnejše potrebe po menjavi.

Naprej: v trenutnih proračunskih projekcijah se sliši milijarda in pol v treh letih precej noro. Za katerokoli področje, sploh pa za obrambo. Vlada v resnici niti sama ne ve, kako bi financirala svoje neštete social(istič)ne projekte, ki se jih loteva netrajnostno in finančno nevzdržno. Ukvarja se zgolj s tem, kako denar zapraviti, namesto s tem, kako ga poprej ustvariti.

Najprej iz neznanja, posledično pa iz obupa, ustvarja nove bremenitve žepov posameznikov in kapitala, in verjemite, posledično bo nabrala manj sredstev kot z nižanjem davkov in gospodarskim razcvetom. Z realnega vidika slovenskih financ so torej predvidene dobave v dobršnem delu neizvedljive in ne glede na to, koliko se vlada hvali, da je "prihranila" v primerjavi s Toninovimi projekti, je realizacija še vedno pod velikim vprašajem. Razen, seveda, če se bo vlada odpovedala financiranju svojih (potrebnih ali ne) projektov. A se ne bo.

In nazadnje, kdo bo s temi sistemi upravljal? Glede na kadrovske trende SV bo velik del oklepnikov bodisi rjavel ali pa bomo ponovno plačevali kakšne kazni za odstop od naročila. Ali pa bo Golobovim uspel čudež in bodo množico sposobnih in motiviranih mladih ljudi navdušili za vojaški poklic, kdo ve.
Pri novem projektu Golobova vlada ribari v kalnem. Ne vemo niti kaj in s kakšno konfiguracijo naj bi dobili, vemo le, da bodo vozila manj učinkovita ob boxerjev, kar pomeni predvsem manjšo varnost za vojake in dolgoročno večje stroške zaradi zgodnejše potrebe po menjavi

Pri napovedanih nabavah seveda ne gre le za oklepnike. Dobili naj bi tudi spodobno zračno obrambo, ki jo, kot kažejo izkušnje, nujno potrebujemo. Tudi helikopterski vozni park je denimo potrebno posodobiti in na tem področju je potrebno najverjetnejšega kreatorja novih investicij Damirja Črnčeca pohvaliti. Spomnimo, da sta povečanje obrambnih izdatkov podprli tudi opozicijski SDS in NSi.

Do tukaj vse lepo in prav, a gabariti celotne zgodbe so preveliki, da bi jo bilo možno stlačiti pod dežnik trenutne vladne koalicije. Človek dobi vtis, da smo spet potrdili kup nekih papirjev, katerih vsebina ne prenese realnosti. Le toliko, da bodo na Zahodu zadovoljni, češ, nekaj pa delajo ti Slovenci. Čeprav še sedaj ni jasno, s katerimi kadri naj bi se popolnjevala obljubljena bataljona, namenjena delovanju v Natu. Te zgodbe so "prelepe, da bi bile resnične". Pesek v oči ne le domači javnosti, temveč tudi zavezništvu.

Realno gledano, SV lahko od predvidenih investicij precej pridobi in za to se v največji meri lahko zahvalimo pritiskom zavezništva, in ne motivaciji domačih političnih liderjev in poznavalcev, kot so Golob, Šarec in Mesec. A kar bode v oči in je celo obsodbe vredno, je dejstvo, da so spremembe prej sprejetih smernic (OCCAR) politično motivirane, nadomestni načrti pa so v veliki meri neracionalni ali neizvedljivi. In zato vse tiho je bilo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike