Levica in SD zavrnjeni: Vlaganja v obrambo so nujna, zato referenduma o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko ne more biti

(vir foto: Slovenskavojska.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavno sodišče je odločilo, da je državni zbor s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (ZZSISV26), saj sta državni zbor in vlada, glede na realno situacijo, razumno utemeljila nujnost investicij v Slovensko vojsko. 

Trditve pritožnika Luke Mesca so bile tako prepoznane kot neutemeljene in zavrnjene. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s 5 glasovi proti 4.

Gre za hladno prho populizmu in velik poraz Levice v njenem boju proti Slovenski vojski, še posebej pa to velja za Socialne demokrate, ki so pod Tanjo Fajon zavzeli podobno radikalno pozicijo do vlaganja v obrambo in varnost države, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Za ustavne sodnike se je zdelo bistveno presoditi o razumnosti trditev vlade in državnega zbora, da so investicije v Slovensko vojsko nujne saj je njena opremljenost in zmogljivost v takšnem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne sposobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti.

Ustavno sodišče: "Pojem nujnih ukrepov za obrambo in varnost države je treba na splošno razumeti kot ukrepe, ki se brez nezaželenih (škodljivih) posledic za sposobnost obrambe oziroma zagotavljanje varnosti ne smejo opustiti ali odložiti, oziroma kot ukrepe, brez katerih obrambe države oziroma varnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati. Nujnost torej ne bi bila izkazana, če bi se s predvidenimi ukrepi želelo še dodatno izboljšati že tako relativno dobro obrambno sposobnost države ali dobro varnostno situacijo."



Ustavno sodišče je pri presoji upoštevalo, da investicije, ki jih predvideva zakon, ne pomenijo nadstandardne oborožitve (opremljenosti) Slovenske vojske, oziroma ne gre le za vzdrževanje ravni že relativno dobro oboroženih obrambnih sil, temveč gre očitno za to, da Slovenska vojska ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se investicije vanjo v minulih letih bolj kot ne zaustavile.

Pri tem so ustavni sodniki poudarili, da se nujnost investicij v SV ne kaže kot nujen odziv na že konkretne grožnje ali nevarnosti, temveč kot nujnost takojšnjega resnega in odgovornega pristopa k zagotovitvi takšne opremljenosti in zmogljivosti SV, da bo lahko v vsakem trenutku ali sama v okviru zavezništva zagotovila obrambno sposobnost države.

Ob tem je Ustavno sodišče na podlagi preučitve zakonodaje s področja obrambe in varnosti poudarilo, da je treba obrambo države razumeti v širšem smislu in sicer kot pozitivno dolžnost države, da aktivno spremlja stanje na področju obrambe in varnosti države in v zvezi s tem sprejema potrebne ukrepe, ki po eni strani trajno in neprekinjeno zagotavljajo obrambno sposobnost države pred agresijo drugih držav in na drugi strani v duhu politike miru in nenasilja prispevajo k odvračanju agresije oziroma k ohranjanju miru (preventivna funkcija obrambe).

Ustavno sodišče: "Obramba je izjemno pomembna funkcija države, ki je povezana z zagotavljanjem njenega obstoja in suverenosti, pa tudi z delovanjem za ohranjanje miru, zato ima ustavna zahteva po učinkoviti obrambi veliko ustavnopravno težo. Glede na to, da lahko država na podlagi 3.a člena ustave z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, vstopi v obrambno zvezo ... ustavni koncept obrambe vključuje tudi dolžnost države, da spoštuje sprejete mednarodne obveznosti glede stanja svojega obrambnega sistema kot tudi glede sodelovanja pri mednarodnih naporih za širše regionalno ali globalno preprečevanje oboroženih konfliktov ter za zagotavljanje ter vzdrževanje miru"


Na podlagi navedenega je ustavno sodišče odločilo, da je državni zbor s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o Zakonu o zagotavljanju nujnih investicij v Slovensko vojsko ter zato zakon ni v neskladju s prvo alinejo 2. odstavka 90 člena ustave.

Za so glasovali sodniki Rajko Knez, Klemen Jaklič, (pritrdilno ločeno mnenje), Dunja Jadek Pensa, Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Proti pa sodniki Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs, Matej Accetto in Rok Čeferin.  Celotna odločba tukaj.


Spomnimo, Levica je skupaj s Socialnimi demokrati vložila več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, koalicija je nato potrdila sklep o njegovi nedopustnosti, v Levici pa so to neuspešno izpodbijali na Ustavnem sodišču.

Luka Mesec je odločitev označil za "slab dan za slovensko demokracijo", iz Levice pa so zapisali: "Peterica sodnikov se je torej odločila, da bo raje slepo zaupala vladi Janeza Janše kot stopila v bran državljankam in državljanom ter njihovi zahtevi po referendumu."

Nasprotno pa je bil seveda zadovoljen minister za obrambo Matej Tonin:





KOMENTAR: Uredništvo
Obramba in varnost države sta nad cenenim populizmom levice in Socialnih demokratov
Tema, na kateri si je predvsem Levica zadnje mesece nabirala politične točke in nabijala volilno podporo, je torej zaprta po pričakovanjih. Brez sposobnosti obrambe in varovanja celovitosti lastnega ozemlja in njenih prebivalcev ni suverenosti neke države. In to, hočeš nočeš, ima svojo ceno, tudi glede javno nepriljubljenega vlaganja v obrambno in varnost. V kakšnem stanju pa je Slovenska vojska zaradi desetletnega zanemarjanja pri investicijah v opremo in razvoj, pa je sicer bolj ali manj jasno vsem - tudi Levici, ki ji nagaja iz drugih razlogov - ker pač Slovenske vojske ne mara, jo zavrača in bi najraje videla, da jo kar razpustimo. A posebej žalostno vlogo so tu odigrali Socialni demokrati, ki pa v svojih vrstah imajo nekaj ljudi, ki razumejo vlogo in pomen državne varnosti. Recimo dr. Ljubico Jelušič, ki je za Domovino že pred meseci zagotovila, da zahteve po referendumu, kateri se je pridružila tudi njena stranka, ne razume. A Socialni demokrati so pod Tanjo Fajon skrenili z zmerne poti ter sledili Levici v radikalno levo. “Absolutno nedopustno je, da se ljudem na zakonodajnem referendumu onemoči odločitev glede investicij v Slovensko vojsko v naslednjih šestih letih, saj gre za širše družbeno vprašanje, ki bo imelo dolgoročne posledice na naše družbene podsisteme,”  je bilo stališče SD na to temo. Kot zdaj vidimo, pravno-formalno povsem napačno in seveda politično zgrešeno. A če potisnemo politiktantske igrice na stran, je slovenska država, najprej pod vodstvom aktualne vlade ter posebej ministra za obrambo Mateja Tonina, ki je za zakon nastavil svoj hrbet in posledično doživljal medijsko kalvarijo, zdaj pa še z odločitvijo Ustavnega sodišča, Slovenski vojski dala veljavo in priznanje, ki ji gre. Potrdila je namreč njen bistven prispevek k državni suverenosti. Kot je ugotovilo Ustavno sodišče samo, pri investicijah, ki jih bo deležna v naslednjih letih, ne gre za nadstandard, temveč kvečjemu za obliže na rane desetletja neupravičenega zanemarjanja in zapostavljanja in potiskanja na obrobje, v navidezno nepomembnost, odvečnost. Gre za veliko zmago Slovenske vojske in njenih prijateljev, zaveznikov, podpornikov. Ter veliko zmago za ministra NSi, Mateja Tonina, ki je za ta smoter malodane zastavil svojo politično kariero.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike