Levi politiki in vodilni RTV Slovenija stojijo trdno skupaj v bran nacionalki, kakršno imajo

Foto: http://www.dz-rs.si, Matija Sušnik
POSLUŠAJ ČLANEK
Nekaj ur pred izredno sejo programskega sveta RTV Slovenija, kjer jim, drugič v dobrih dveh letih, ni uspelo razrešiti generalnega direktorja Igorja Kadunca, so o tem razpravljali tudi v parlamentu.

Štiri stranke leve opozicije so zahtevale nujno sejo za kulturo, za katero so vztrajale, da se izvede pred sejo programskega sveta RTV. Koalicijski poslanci v tem prepoznavajo politični pritisk na 13 programskih svetnikov, ki predlagajo predčasno razrešitev Kadunca. A opozicija trdi, da gre le za zaščito neodvisne radiotelevizije pred podrejanjem s strani Janševe vlade.

Seje se je udeležil tudi generalni direktor RTV Slovenija Kadunc, ki pa ni pojasnil razlogov za 4,2 milijonov evrov predvidene izgube v tekočem letu ter podal rešitev, kako jo sanirati, temveč se je skliceval na to, da je RTV delovala z zgubo še pred njegovim prihodom. In te zgube po njegovem tudi zdaj ne bi bilo, če bi mu nadzorni svet dovolili prodajati delnice Eutelsata.

Igor Kadunc ostaja na čelu javne RTV

Popoldne je na seji programskega sveta prišlo do glasovanja o predlogu predčasne razrešitve Igorja Kadunca z mesta generalnega direktorja RTV Slovenija. Za razrešitev je glasovalo 14 svetnikov, 9 jih je bilo proti, 6 pa se jih je vzdržalo.

Podobno kot pred dvema letoma je za razrešitev Kadunca ponovno zmanjkal 1 svetniški glas.

Očitki o slabem poslovanju nacionalke sicer niso prihajali le iz vrst predlagateljev razrešitve, temveč tudi z vrst nekaterih, ki so pobudi za zamenjavo nasprotovali, ker v njej vidijo predvsem politični projekt.

Igorju Kaduncu se bo sicer mandat na čelu RTV Slovenija iztekel čez slabih 5 mesecev.



S sklicem seje s točko "Nedopustni pritiski in poskusi razgradnje javnih medijev in pokončnega novinarstva s strani Vlade Republike Slovenije v senci spopadanja z epidemijo koronavirusne bolezni 19," se je levi opoziciji mudilo, saj so jo želeli uvrstiti pred sejo programskega sveta javne RTV Slovenija. A kot trdijo, ne zato, ker bi želeli na svetnike, ki imajo namen predlagati razrešitev generalnega direktorja Kadunca, vršiti politični pritisk.

Minister za kulturo Vasko Simoniti in državni sekretar Miro Petek Foto: http://www.dz-rs.si, Matija Sušnik


A da ti doživljajo ravno to, ob tudi drugih prepričevanjih in celo grožnjah, je dejala poslanka SDS, Alenka Jeraj. "Pogovarjamo se o pristojnosti, ki je nimamo," je zatrdila. Tako kot drugi poslanci vladne koalicije in minister za kulturo Vasko Simoniti so poudarjali predvsem zelo slabo finančno poslovanje RTV Slovenija, ki je že dolgo v izgubi, generalni direktor Kadunc pa ne naredi ničesar, da bi to stanje spremenil.

Zaradi tega je programski svet o njegovi razrešitvi odločal že decembra 2018, v Času Šarčeve vlade, ko je predlagateljem zamenjave zmanjkal en sam glas - zbrali so jih 14.

A predlagatelji parlamentarne seje se z glavnimi razlogi skupine programskih svetnikov za razrešitev Kadunca sploh niso ukvarjali. Tako Marko Bandelli, ki je najprej spregovoril v njihovem imenu, ter tudi ostali so govorili predvsem o željah vlade, da si podredi RTV in STA. "Da bi vplivala na tiste ljudi, ki zaradi neznanja in nezmožnosti širšega javnega pogleda zmanipulirani ali zlahka vodljivi," je to plastično razložil poslanec SAB Bandelli. Sam v poskusu zamenjave Kadunca vidi "razgradnjo medija in pokončnega novinarstva."

Poslanec SAB Marko Bandelli: "objektivna RTV je zdaj in naj ostane to kar je zdaj!" 

Generalni direktor Kadunc: z izgubo RTV Slovenija nimam nič


Generalni direktor Kadunc, ki je na čelu RTV od aprila 2017, je poslancem zatrdil, da izguba ni nastala pod njegovim vodstvom, temveč se je tu le izkazala. Če bi knjižili tako kot zdaj, bi imeli leta 2011 in 2012 milijon evrov izgube, kar se je pokrilo s prihodkom iz preteklih let, je poudaril. Leta 2015 in 2016 je bilo po njegovih besedah po 250 tisoč evrov izgube. Le leta 2013 in 2014 je bil RTV po njegovem brez izgub.

Ta čas se je izguba pokrivala s prodajo delnic Eutelsata. Brez tega bi bilo po Kadunčevih besedah do sedaj 16 milijonov evrov izgube.

"Leta 2016 je bilo teh izrednih prihodkov tri milijone, 1,6 milijona od tega je šlo za razliko, ki je prinesla zaposlitev prekarcev v redna delovna razmerja," je dejal.

Če bi nadzorni svet za višje stroške, ki jih država v letu 2019 ni pokrila, spremenil merila in dovolil prodajo delnic, tudi v tem letu izgube ne bi bilo.  Če bi prodala delnice, bi pokrila izgube, je Kadunc obžaloval, da mu nadzorni svet tega ni omogočil.

Koalicijski poslanci z njegovim nastopom niso bili zadovoljni, saj bi od generalnega direktorja javnega zavoda s tako slabim poslovanjem pričakovali, da bi iskal rešitve za tovrstno poslovno situacijo, ki bi nezdravo prakso pokrivanja izgub s prodajo delnic odpravila, brez da vedno znova zahteva dvig deleža RTV prispevka. Te sposobnosti do zdaj Kadunc še ni izkazal.

V bran Kaduncu so sicer, ob politikih leve opozicije, stopili tudi predstavnica Sveta delavcev Petra Bezjak Cirman, pa direktorja televizije in radia, Natalija Gorščak in Mirko Štular.

Lepi bonusi za nekatere novinarje v času prvega vala epidemije koronavirusa


Že pred časom so v javnost prišle informacije, da je vodstvo RTV Slovenija, kljub slabemu finančnemu stanju, zaradi koronavirusne situacije marca in aprila izplačevala dodatke svojim zaposlenim.

Kot danes poroča Siol.net, so skupaj izplačali za dobrih 773 tisoč evrov dodatkov. Od tega večino, 685 tisoč, po 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki opredeljuje, da so zaposleni v javnem sektorju upravičeni do dodatka v primeru rizičnih razmer. Ta dodatek je po navedbah Siola prejelo 1.115 od skupaj 2.272 redno zaposlenih.

Drugi dodatek, podeljen po 71. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 (ZIUZEOP), pa je bil podeljen 189 zaposlenim, ki naj bi bili pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma čezmerni obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije.

87.615 evrov so si tako razdelili celotna novinarska ekipa Tarče (voditeljica Erika Žnidaršič je prejela najvišji znesek, 4.583 € dodatka), takoj za njo je bil urednik notranjepolitične redakcije Dejan Ladika z 4.226 € dodatka, pa odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič s 4.196 € in tako naprej (celoten seznam na Siolu).

Dejstvo, da so nekateri prejeli kar dva dodatka, je po pisanju Siola sprožilo ogorčenje med zaposlenimi, ki so pozneje tudi opozorili na nejasnosti glede kriterijev, po katerih je vodstvo RTV ocenjevalo upravičenost do prejemka kriznih izplačil.





KOMENTAR: Uredništvo
Ko gre za ideologijo, davkoplačevalski denar ni pomemben
Prva stvar, ki je ob spremljanju današnje seje parlamentarnega odbora za kulturo padla v oči, je odsotnost kakršnekoli samokritike pri sodelujočih predstavnikih javnih servisov - RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije. Čeprav so njihovi, milo rečeno, spodrsljaji, v času koronavirusne krize neredki, (nanje pogosto opozarjamo na Domovini), niso bili omenjeni niti z besedo in na način, ki bi kazal, da se jih direktorji na vseh nivojih, pa tudi predstavnica delavcev, sploh zavedajo, kaj šele, da bi v zvezi s tem kaj ukrenili. Kot da bi živeli v zavestnem ali podzavestnem zanikanju, da jim novinarsko delo v pandemiji vendarle ne gre povsem dobro od rok. Oziroma, kot je primer "Zlatko in strgana maska" v intervjuju za Domovino opredelil predstojnik katedre za komunikologijo s FDV, dr. Dejan Verčič: "ali je šlo za zlonamerno provokacijo, ali pa resno nerazumevanje časa in prostora." Prav tako so se tako generalni direktor kot njegovi poddirektorji povsem izognili kakršnimkoli navajanjem rešitev vse slabše finančne situacije javne hiše, ki jo vodijo. Ali je od generalnega direktorja zavoda, v katerega davkoplačevalci letno vbrizgamo čez 100 milijonov evrov, ta pa letno ustvari več kot 4 milijone evrov minusa, res dovolj pričakovati umivanje rok, češ da izguba obstaja od nekdaj in da on zanjo ni kriv? Ali pa bi od odgovornega in sposobnega direktorja vendarle lahko pričakovali, da bi v letih svoje odgovornosti za poslovanje zavoda naredil karkoli v smer, da se praksa pokrivanja izgub zgolj s prodajo delnic in klečeplazenjem pred politiki za dvig RTV prispevka, ne bi nadaljevala? To vprašanje bi si morali zastaviti svetniki danes, kot so si ga decembra 2018, ko je za zamenjavo prav tako zmanjkal samo en glas. Seveda pa takrat okrog tega ni bilo nikakršnega cirkusa, saj je bila na oblasti Šarčeva koalicija. Danes pa je podoben poskus odgovornega ravnanja programskega sveta razumljen kot "politično podrejanje RTV Slovenija" s strani vlade Janeza Janše. Če bi danes (in v minulih tednih) upoštevali složnost, s katero z vodstvom in zaposlenimi na RTV z ramo ob rami nastopa leva politika, aktivistična civilna družba (RTV je naš!), levo usmerjeni profesorji in ostali, bi se upravičeno lahko vprašali nekoliko drugače: komu je pravzaprav RTV SLO podrejen? Če posebej ob politično pristranskem poročanju, ki smo ga še posebej očitno lahko opazovali v mesecih od nastopa desnosredinske vlade.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike